Zdravstvo prihodnosti: Pacient ni le diagnoza
Sodobno zdravstvo vse bolj poudarja, da pri obravnavi bolnika niso pomembni le bolezen in telesni simptomi, temveč tudi njegovo duševno počutje, socialno okolje in življenjske okoliščine.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Na Univerzi v Novem mestu, Fakulteti za zdravstvene vede, je včeraj potekala 16. znanstvena konferenca z mednarodno udeležbo Celostna obravnava pacienta. Več kot 90 raziskovalcev, zdravstvenih delavcev, visokošolskih učiteljev in študentov iz osmih držav je razpravljalo o pristopih, ki pacienta postavljajo v središče zdravstvene obravnave.
Program je obsegal šest plenarnih predavanj, 64 ustnih predstavitev v šestih tematskih sekcijah in 26 znanstvenih plakatov. V ospredju so bili prenos raziskovalnih spoznanj v vsakdanjo prakso, povezovanje različnih strok in aktivno vključevanje pacientov v odločanje o lastni obravnavi.
Pacient ni le diagnoza
»V ospredju celostne obravnave je človek s svojimi potrebami, pričakovanji in življenjskimi okoliščinami. Zato je pomembno, da raziskovalna spoznanja povežemo z izkušnjami zdravstvenih delavcev in glasom pacientov,« je ob odprtju poudarila dekanica fakultete izr. prof. dr. Nevenka Kregar Velikonja.
Dopoldanski plenarni del je prinesel več zanimivih raziskovalnih ugotovitev. Dr. Petra Kotnik je predstavila raziskavo, ki je pokazala, da je telerehabilitacija pri težavah s kolenom enako uspešna kot klasična vadba.
Dr. Negarin Akbari in dr. Mahnoosh Mehrnegar sta predstavili pristop podprtega skrčenja oziroma nežnega nameščanja nedonošenčkov v skrčen položaj, ki jim lahko olajša bolečino med posegi.
Dr. Sabina Krsnik in dr. Karmen Erjavec sta v raziskavi, izvedeni v osmih evropskih državah, proučevali vpliv institucionalnih dejavnikov in kulturne travme na duševno zdravje ukrajinskih migrantov.
O personaliziranem merjenju izidov rehabilitacije sta govorila dr. Vincent Grote in mag. Špela Matko, dr. Aljaž Kren je predstavil pomen gibanja, kognicije in funkcionalnosti, dr. Radoslav Kosić pa vpliv aleksitimije staršev na delovanje družin otrok z motnjo avtističnega spektra.
Od zdravstvene nege do duševnega zdravja
Popoldanska razprava je potekala v šestih tematskih sekcijah. Udeleženci so obravnavali kakovost in varnost zdravstvene nege, fizioterapijo, oskrbo starejših, kronično bolnih in paliativnih pacientov, vodenje in izobraževanje, duševno zdravje ranljivih skupin ter preventivo in javno zdravje.
Pomembno mesto so namenili tudi študentom drugega letnika zdravstvene nege in fizioterapije, ki so svoja raziskovalna dela predstavili na znanstvenih plakatih. Tako so dobili priložnost za prve strokovne nastope pred izkušenimi raziskovalci in zdravstvenimi delavci.
Predstavili so tudi ugotovitve evropskega projekta Erasmus+ ELIX, ki se je ukvarjal s skupnostnim učenjem (CSL). Pri tem pristopu študenti pridobljeno znanje uporabljajo pri reševanju konkretnih izzivov v lokalnem okolju.
Projekt je od septembra 2024 do avgusta 2026 vodila Fakulteta za ekonomijo in informatiko Univerze v Novem mestu, v njem pa so sodelovali tudi partnerji iz Avstrije, Slovaške, Grčije in Srbije.
Predstavljeni prispevki bodo objavljeni v konferenčnem zborniku.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.