B. A.

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

"Če ne bomo ukrepali, je na obzorju propad civilizacij in izumrtje velikega dela naravnega sveta." S tem je David Attenborough svet opozoril na perečo okoljsko problematiko.

15. maj - svetovni dan podnebnih sprememb

Vsako leto 15. maja po svetu obeležujemo svetovni dan podnebnih sprememb, namenjen ozaveščanju o enem največjih izzivov sodobnega časa – spreminjanju podnebja zaradi človekovega vpliva na okolje. Ta dan nas vedno znova opozarja, da podnebne spremembe niso več oddaljena grožnja prihodnosti, temveč resničnost, ki jo občutimo skozi ekstremne vremenske pojave, taljenje ledenikov, suše, poplave in vročinske valove.

B. A.

Kaj sploh so podnebne spremembe?

Podnebne spremembe pomenijo dolgoročne spremembe temperature, padavin in vremenskih vzorcev na Zemlji. Čeprav so se podnebne spremembe dogajale tudi v preteklosti, današnje spremembe potekajo bistveno hitreje zaradi človekovih dejavnosti. Glavni vzrok je povečano izpuščanje toplogrednih plinov, kot so: ogljikov dioksid (CO₂), metan (CH₄), in dušikov oksid (N₂O).

Uničujoči plini nastajajo predvsem zaradi izgorevanja fosilnih goriv, industrije kot globalnega izziva, vse večjega prometa tako na kopnem kot na morjih in na nebu, intenzivnega kmetijstva in prekomernega krčenja gozdov, ki so pljuča našega planeta. Toplogredni plini v ozračju zadržujejo toploto in povzročajo segrevanje planeta.

B. A.

Posledice podnebnih sprememb

Podnebne spremembe vplivajo na naravo, gospodarstvo in življenje ljudi po vsem svetu. Med najpomembnejšimi posledicami so dvig globalnih temperatur, taljenje ledenikov in dvig morske globine. Povprečna temperatura Zemlje se povečuje, kar povzroča pogostejše vročinske valove in sušna obdobja, čemur smo priča po vsem svetu. Taljenje polarnega ledu in ledenikov povzroča dvig morske gladine, kar ogroža obalna mesta in otoške države.

Vse pogostejši so ekstremni vremenski pojavi, ki se kažejo v močnih nevihtah, tornadih, poplavah na eni strani in suši na drugi, v požarih, orkanih in dolgotrajnih suš.

Zemlja izgublja svojo biotsko raznovrstnost

Mnoge rastlinske in živalske vrste se ne morejo dovolj hitro prilagoditi spremembam okolja, zato jim grozi izumrtje, ali pa so počasi že izumrle. Podnebne spremembe vplivajo tudi na zdravje ljudi. Širijo se nalezljive bolezni, po zahrbtnem Covidu -19 se iz Latinske Amerike širi hanta virus, ki ga poznamo tudi v Sloveniji kot mišjo mrzlico. Kakovost zraka je vedno slabša, ljudi prizadeva vročinski stres. Vse bolj bomo občutili pomanjkanje pitne vode in hrane.

B. A.

Pohlèp kot motivator za hinavščino

V zvezi s podnebnimi spremembami pohlèp pogosto vodi posameznike in države k doseganju ciljev, ki presega meje poštenosti. Da bi si pridobili materialne ali simbolne dobrine (npr. rudna bogastva, naftna polja, ali svetovni vpliv), se lahko zateka k hinavščini, k pretvarjanju, dvoličnosti ali manipulaciji. Pri zmanjšanju podnebnih sprememb se pretvarjamo, da so vojne in vojna grozodejstva nujnost za ustvarjanje demokratičnih odnosov.

Hinavščina kot orodje za prikrivanje pohlèpa

V zvezi s podnebnimi spremembami hinavščina omogoča posameznikom in državam, zlasti tistim najmočnejšim, da navzven delujejo altruistično ali moralno, medtem ko v ozadju sledi svojim pohlèpnim ciljem. To so vojne za nafto, vodo in naravna bogastva ter industrijske surovine. Priča smo svetovni dvoličnosti, ki diktatorjem pomaga ohranjati lažen ugled in položaj, tudi če so njihova dejanja v nasprotju z javno deklariranimi vrednotami.

Hinavščina je tista, ki služi za prikrivanje dejanskih namenov, kar je v škodo preprečevanju podnebnih sprememb kot posledice vojaških detruktivnih ravnanj.

B. A.

Kako lahko pomagamo?

Vsak posameznik izmed nas lahko prispeva k zmanjšanju vplivov na okolje, tako da varčuje z energijo in se obnaša družbeno odgovorno. Vsi hlepimo po avtomobilih, pri čemer je želja po električnih vozilih še vedno premajhna. Država ni uredila javnega prevoza, ki bi lahko omilil vpliv na vremenske in podnebne spremembe. Praktično ničesar nismo storili za zmanjšanje porabe plastike. Pristojno ministrstvo ni sposobno urediti odkup plastenk kot je to v razumnih evropskih državah. Bremenijo nas opravičila na opravičila, plastika pa je preplavila reke, gozd in polje. Veliko več dreves bi lahko posadili, še posebej v mestih, ki so betonske džungle. Premalo je podpore obnovljivim virom energije.

Podnebne spremembe v Sloveniji

Tudi Slovenija občuti posledice podnebnih sprememb. V zadnjih letih beležimo višje povprečne temperature, pogostejše suše, močne poplave, neurja s točo in več gozdnih požarov. Spomnimo se samo uničujočega požara na Krasu. Posebej uničujoče so bile poplave leta 2023, ki so pokazale, kako ranljiva je infrastruktura in kako pomembno je prilagajanje na podnebne spremembe.

Pomembno vlogo pri tem ima država s svojimi ministrstvi, ki bi morala ne samo sprejemati strategije, temveč nadzorovati in preprečevati škodljive vplive. Zelena zakonodaja bi morala odločno vplivati tudi na gospodarske družbe, ki bi morale stremeti k zelenemu prehodu s trajnostnimi ukrepi za zmanjšanje vseh emisij, zlasti toplogrednih plinov.

Letos je pred nami znova resna grožnja, da bo obdobje med najtoplejšimi leti v zgodovini. Strokovnjaki napovedujejo, da bi se do leta 2100 temperatura lahko dvignila za dodatnih od tri do pet stopinj Celzija. Če ne bomo ukrepali, sta na obzorju skorajšen propad civilizacij in izumrtje velikega dela naravnega sveta, ki mu grozijo tudi vojne, saj človeštvo bistveno več denarja namenja za oboroževanje kot za ljudi in reševanje podnebnih sprememb.

B. A.

Človek, ki naj bi bil najvišje razvito bitje, razvija orožje za množično uničevanje ljudi in narave. Zemlji pa resno grozijo podnebne spremembe. Na eni strani sveta naravo uničujejo poplave, na drugi pa suša. Zato med ljudmi razsajajo bolezni in lakota. Mikroplastika je prodrla v mnoga živa bitja, vse bolj je ogroženo zdravje ljudi zaradi strupenih snovi v zemlji in zraku. Njive, travniki, vinogradi in gozdovi so vse bolj onesnaženi s kemikalijami in nečistim zrakom.

Zemlja trepeta v svojem trpljenju, njeni viri so vse bolj izčrpani. Vse manj je kmetijskih površin za pridelovanje zdrave hrane, umetno izpodriva naravno. Ob tem pa se število svetovnega prebivalstva nenehno veča, hrane za vse pa bo vse manj.

Zaključek

Svetovni dan podnebnih sprememb nas opominja, da je skrb za okolje skupna odgovornost vseh ljudi. Prihodnost planeta je odvisna od današnjih odločitev. Če bomo ukrepali pravočasno, lahko omejimo najhujše posledice podnebnih sprememb in ohranimo Zemljo za prihodnje generacije. Zgolj besede niso dovolj. Potrebna so dejanja, odločna in s polno zavestjo, da Zemljo in njeno podnebje lahko ohranimo le sami.

Človeški pohlep ne pozna meja, ljudi deli na bogate, ki jih je peščica, in revne, ki jih pesti revščina. Ker so ogroženi naravni viri, primanjkuje vode. Naslednji konflikt človeštva bo vojna za vodo in vodne vire. Nikakor se ne moremo in ne znamo znebiti fosfatnih goriv. Osemdeset odstotkov proizvodnje elektrike pridobimo s premogom, ki je po prepričanju znanstvenikov glavni krivec za skoraj polovico svetovnih emisij ogljikovega dioksida. K temu žal prispeva tudi naša država z neposrečenimi in okolju škodljivimi projekti. Krčenje gozdov, Slovenija pri tem ni izjema, uničuje pljuča planeta.

Umazane tehnologije se selijo in bohotijo v nerazvitih območjih, kjer ni zagotovljeno varstvo naravnega okolja. Oceani in morja, reke, potoki in jezera so izropani, umazani in onesnaženi, polni so plastike in fekalij … Projekcija planeta Zemlja pa se še slabša ...

Psi lajajo, karavana gre dalje ... žal do bridkega konca! Zavedati bi se morali, da smo zadnja generacija, ki lahko spremeni potek podnebnih sprememb. Nemudoma se moramo odločiti, ali naj dovolimo, da se še bolj razbohoti pohlep, ali pa bomo v vsem tem neredu ustvarili red, ki bo preprečil ali omilil podnebne spremembe, ki so največja grožnja človeštvu od njegovega nastanka.

Obstajajo rešitve za omilitev podnebnih sprememb, zato se moramo pogovarjati o takojšnji prilagoditvi nanje.