B. A.

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Mesec maj ali veliki traven krasijo trave, dehteče cvetje in vonj prvih košenj. Čebelice letajo s cveta na cvet, v panjih šumi, čebele delavke oskrbujejo svoj rod. Raznolikost življenja na Zemlji se razprostre preko logov in gozdov, trat, polj in vinogradov, jezer in morij, podzemnih in tekočih voda, hribov in dolin. Življenje maja zbrsti in nas navdaja s toplino in čari vesoljske radosti. Meseca maja biološka raznovrstnost razsvetli in oživi praznino preteklih hladnih dni.

· V maju narava praznuje

Slovenija naravni velikan: Na 0,004 odstotka Zemlje dober odstotek bitij

Program Združenih narodov (ZN) za okolje je 22. maj razglasil za mednarodni dan biotske raznovrstnosti v potrditev veljavnosti konvencije o biološki raznovrstnosti. Slovenija je konvencijo podpisala leta 1996, zato od takrat vsako leto obeležujemo svetovni dan biotske raznovrstnosti.

Biološka raznovrstnost – nepogrešljiva dobrina za obstoj človeštva

Biotska ali biološka raznovrstnost, s tujko biodiverziteta, je stopnja raznolikosti vseh oblik življenja na Zemlji, bodisi v ekosistemih ali v raznovrstnih biomih. Beseda biodiverziteta je sestavljenka iz »bio« (grško bios –življenje) in »diverziteta« (angleško diversity – raznovrstnost). Njen besedni prevod pomeni »raznovrstnost življenja«.

B. A.

Biotsko raznovrstnost sestavljajo vrste rastlin in živih bitij, njihove genetske lastnosti in ekosistemi, ki se oblikujejo v združbah različnih vrst organizmov, ki živijo v naših loviščih in v določenem prostoru oblikujejo raznolikost ekosistemov nekega območja. Organizmi, ki medsebojno vplivajo drug na drugega, skupaj s fizičnim okoljem tvorijo ekosistem. Živa bitja izven ekosistemov ne morejo preživeti.

Če uničimo kateri koli ekosistem, bodo propadle tudi vrste. Biotska raznovrstnost omogoča smotrno izrabo bioloških virov (gozdarstvo, kmetijstvo, hrana za ljudi in živali,  farmacevtika, zdravstvo, turizem …) in razumevanje posameznih ekosistemov v biosferi. Védenje o biodiverziteti je pomembno za učinkovito varstvo narave. To pa iz razloga, ker je biološka raznovrstnost stopnja raznolikosti vseh oblik življenja v naravnem okolju, bodisi ekosistemu, biomu ali celotni Zemlji.

Biotska raznovrstnost se nanaša na vrste, njihove genetske lastnosti in ekosisteme. Gre za število različnih vrst organizmov, ki živijo v določenem prostoru in ki vplivajo na raznolikost ekosistemov nekega območja. Nanaša se na vrste, njihove genetske lastnosti in ekosisteme. Deževni gozdovi imajo največjo biotsko raznovrstnost na Zemlji.

B. A.

Pravna zaščita biološke raznovrstnosti pri nas

Ker ima biotska raznovrstnost ekološke, genetske, družbene, gospodarske, znanstvene, izobraževalne, kulturne, rekreativne in estetske vrednosti, je Slovenija za zaščito biotske raznovrstnosti sprejela Zakon o ohranjanju narave (ZON), ki določa ukrepe ohranjanja biotske raznovrstnosti in sistem varstva naravnih vrednot z namenom prispevati k ohranjanju narave. Uveljavljen je tudi s Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam. Najbolj ogrožene živalske vrste s tega seznama so zavarovane z Uredbo o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah.

Seznami v Sloveniji ogroženih prostoživečih vrst živali so zbrani v Pravilniku o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam. Rdeči seznami rastlinskih in živalskih vrst so sestavljeni po sistematskih skupinah v obliki 42 prilog od rdečega seznama praprotnic in semenk (Pteridophyta & Spermatophyta) v prilogi 1 do rdečega seznama sesalcev (Mammalia), ptičev gnezdilcev (Aves), dvoživk (Amphibia) do rdečega seznama ogroženih vrst gliv (Fungi) v prilogi 42. Z Uredbo o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah je Slovenija kot članica Evropske unije zagotovila ustrezno pravno varstvo tudi za tiste prostoživeče živalske vrste, ki niso domorodne v naši državi, pa so ogrožene na območju drugih članic Evropske unije.

B. A.

Primer dobre prakse: sekundarni biotop v občini Straža

Ideje in usodno smiselnost ohranjanja vrstne raznolikosti izhajajo že iz pradavnih časov. Dokaze lahko najdemo v Genezi, prvi Mojzesovi knjigi, ki je človeštvo opozorila, »da naj živa bitja mrgolijo v vodah in ptice naj letajo nad zemljo pod nebesnim obokom!«. In da naj: »Zemlja rodi živa bitja po njihovih vrstah: živino, laznino in zveri zemlje po njihovih vrstah!«

Občina Straža je uredila sekundarni biotop v Zalogu, kjer je požar uničil območje nekdanje opekarne. Z mulčenjem in z ročnim odstranjevanjem podrasti so pripravili podlago za ureditev sekundarnega biotopa, ribiči pa so izlovili ribe iz ribnika. Z gradbenimi deli so na podlagi gradbenega elaborata uredili habitate za prosto živeče živali, umestili krožne poti in utrdili nasipe, odstranili mulj, oblikovali so členjene brežine, izpeljali odtoke presežne vode, zgradili gnezdilne stene z opazovalnicami in zatravili območje sekundarnega biotopa.

Območje nekdanjih glinokopov v Zalogu ima velik pomen kot življenjski prostor redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst in je uvrščeno v omrežje Natura 2000. Območje se ureja kot učna pot za obiskovalce na način, ki ne škodi osnovnemu cilju varstva narave. Območje se bo razvijalo tudi v smislu doživljanja narave, pasivne rekreacije in okoljske vzgoje ter znanja o naravi. Namen operacije Ureditev sekundarnih biotopov na območju opuščenih glinokopov opekarne Zalog, je uspešna vzpostavitev kakovostne interpretacije naravne dediščine z naravi prijaznimi ureditvami. Sekundarni biotop je pomemben za osveščanje o pomembnosti ohranjanja narave in ohranjanje biotske raznolikosti.

V projekt je bilo vloženih več kot 120.000,00 €, zato je za obisk javnosti vzpostavitev kakovostne interpretacije naravne dediščine podprta z naravi prijaznimi ureditvami.