Petje pod Lipo pri Podnarjuje tradicionalna prireditev petja slovenske pesmi na južnem Koroškem, ki vsako leto združuje lokalne zbore, vokalne skupine in soliste pod več stoletno lipo v Podnu (Bodentalu) v Avstriji. Velja za enega najlepših praznikov slovenske pesmi v zamejstvu. Letos je prireditev praznovala jubilejno 20. obletnico. 

Dogodek, ki ga organizirata slovenski prosvetni društvi Borovlje in Vrtača, je tudi letos na prečudovit oder na prostem pod Vrtačo pod Karavankami privabilo okoli šeststo poslušalk in poslušalcev, ki so uživali ob nastopih domačih zborov in izjemnih častnih gostov iz Slovenije.

Poleg SPD Borovlje in SPD Vrtača je za velik del letošnje organizacije ponovno poskrbela v Sloveniji živeča arhitektka Irena Cirar, ki je že dolgo vpeta v kulturno dogajanje na avstrijskem Koroškem. Ponovno je poskrbela za čezmejni stik in tokrat k sodelovanju povabila dve veliki imeni slovenske glasbe: legendarna in nezamenljiva Alfija Nipiča z muzikanti in Andreja Berganta s skupino Glas. S tem je želela simbolično povezati dve veliki glasbeni zapuščini slovenskega naroda; Avsenikovo in Slakovo.

I. C.

''Njune pesmi niso le del glasbene zgodovine, temveč nosijo vrednote, ki so blizu vsakemu človeku. Govorijo o zemlji in domu, preprostem človeku, o ljudeh in njihovih stiskah, ljubezni in žalosti, hrepenenju, ponižnosti, odrekanju, veselju, domovini. To so občutja, ki nas povezujejo ne glede na to, na kateri strani meje živimo. Občutja, ki se prenašajo, podoživljajo, ki povezujejo generacije.''

I. C.

Kulturni program je bil sestavljen iz nastopov priznanih koroških pevskih sestavov in dveh izstopajočih gostov iz Slovenije. V prvem delu koncerta so nastopili Komorni zbor SPD Borovlje pod vodstvom Romana Verdela, ki je navdušil tudi s priredbo pesmi Ribari smo sa Jadrana, plajberške skupine Moški zbor, ženska Vokalna skupina in Vrtačaklong ter Moški zbor Bilka iz Bilčovsa z izjemno izvedbo Slakove Ne prižigaj luči in Ta družba naj živi Fantov s Praprotna, vse pod vodstvom Kristijana Lauseggerja ter Otroški zbor, ki ga vodi Andreja Wieser. Pele so se ljudske pesmi, koroške narodne, domače in tuje uspešnice in dalmatinske melodije.

I. C.

Sledil je vrhunec nedeljskega prepevanja, ko so pred gorsko kuliso stopili gostje iz Slovenije. Nastopila sta edinstvena Alfi Nipič z muzikanti ter Andrej Bergant, ki je zapel ob spremljavi ansambla Glas. Tako sta v Podnu zadoneli Avsenikova Slovenija od kod lepote tvoje in Slakov Čebelar. In med drugimi seveda Alfijeva prva balada Silvestrski poljub, Mladi kot smo nocoj, Slovenci, Bergantova Krka sanjava, Mavrica, Padalec, Vrh planin, Stara hiša, Glasovci pa so z izjemnim vokalom akapela zapeli tudi Dekle je po vodo šla in popeljali obiskovalce v čas mladosti in njihovih spominov. 

Preberite še

· Moda

Nepogrešljiv vzorec se to jesen vrača v velikem slogu

Med obiskovalci je bilo tudi več častnih gostov, med  drugim konzul RS Gregor Jovan, župan in podžupan Borovelj, Christian Gamsler in Thomas Laussegger, mestna svetnica Edith Obitschnig in drugi.

I. C.

Obiskovalci so bili nad letošnjo prireditvijo navdušeni. Pelo in plesalo se je, povezovalo, dogovarjalo, pogovarjalo, pilo in jedlo, zabavalo, obujalo spomine, veselje se je vilo vse naokrog. Alfi Nipič je dejal, da je vesel, kadar ljudje tudi zapojejo z njim, s tem pokažejo, da narodno zabavno glasbo spremljajo tudi preko domačih meja, Andrej Bergant pa se je spominjal svojih številnih nastopov v Selah na avstrijskem Koroškem in svojega prvega v Beljaku. Ansambel Glas in Rok Štravs se je hvaležno zahvalil za edinstveno izkušnjo.  

Ob jubilejni prireditvi Petja po lipo so obiskovalci in nastopajoči prejeli poseben spomin. Na pobudo in s podporo Irene Cirar so izpod ustvarjalnih rok Igorja Ribiča-Pepeta in Domna Cirarja za spomin nastale igrive karikature nastopajočih Alfija Nipiča in Andreja Berganta ter zborovodij Romana Verdela in Kristijana Lausseggerja ter lepo oblikovane dvojezične brošure z življenjepisom in pesmimi, ki so bile del programa.  

I. C.

Letošnje srečanje nosi še posebno sporočilo podpore ljudem, ki se vsak dan trudijo ohranjati svoj  materni jezik in kulturno identiteto. Slovenska beseda na avstrijskem Koroškem ni nekaj samoumevnega. Živi zaradi ljudi, ki jo govorijo, pojejo in prenašajo na mlajše rodove. Roman Verdel je dejal, da je težko živeti v okolju dveh kultur, Kristijan Laussegger pa, da prireditev ni samo spomin na njegovega očeta, temveč velika kulturna manifestacija slovenske besede. 

Petje pod lipo tako ostaja več kot kulturna prireditev. Poleg spomina na prezgodaj preminula glasbenega pedagoga Mirka Lausseggerja in pevca Hanzija Quantschniga, je tudi srečanje ljudi, ki verjamejo v moč pesmi, spoštujejo svoje korenine in razumejo, da je jezik temelj narodne identitete. Dogodek tako združuje kulturni in spominski pomen, obenem pa ohranja lokalno glasbeno dediščino. 

I. C.

Glasba je še enkrat dokazala, da nima meja, da je njena moč v povezovanju. Prireditev vsako leto privablja vse več obiskovalcev od blizu in daleč. Prvi del prireditve se je zaključil s skupnim prepevanjem  Slakove V dolini tihi, drugi, neuradni del, kjer je eden in edini Alfi Nipič obiskovalce privabil na plesišče pa z Avsenikovo Golico. Obiskovalci in nastopajoči so se razšli z radostnimi srci, prijateljskimi objemi in iskreno obljubo, da se srečamo spet naslednje leto, prvo nedeljo v juliju. 

I. C.

Danes prireditev, po skromnih začetkih, velja za osrednji kulturni dogodek za slovensko glasbeno tradicijo in največji praznik slovenske pesmi na južnem Koroškem, ki povezuje Slovence doma in v zamejstvu. Združuje lokalno skupnost, profesionalne glasbenike in obiskovalce, ki cenijo kakovostno interpretacijo slovenske pesmi.  V času, ko se svet pogosto deli, Poden pod staro lipo že dvajset let dokazuje, da glasba in slovenska beseda ljudi povezujeta, navdihujeta in ohranjata tisto, kar je najbolj dragoceno-občutek pripadnosti in skupnosti. 

I. C.