K. J.

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Projekt poteka v okviru Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 za Slovenijo in je podprt s sredstvi Evropske unije. Trajal bo do marca 2029, njegova vrednost pa znaša 397.722 evrov.

· Skrb za drevesa na Pilštanju

Vrhunski alpinisti pomladili lipi, zdaj brez bele omele in suhih vej

Projekt naslavlja enega izmed pomembnih vprašanj našega okolja – kako ohranjati travišča z visoko naravovarstveno vrednostjo, ki so zaradi intenzivne rabe ali opuščanja kmetovanja vse bolj ogrožena. Zaraščanje in izguba krajinske raznolikosti namreč pomenita tudi izginjanje življenjskega prostora številnih značilnih vrst ptic, metuljev in drugih organizmov kulturne krajine, je sporočila Karmen Jazbinšek iz Kozjanskega parka.

V projekt so vključene kmetijske površine znotraj zavarovanega območja. Gre za površine v lasti JZ Kozjanski park in šestih partnerskih kmetij, katerih nosilci so Vinko Klaužar, Frančiška Kozole, Sandi Tkalec, Marko Mramor, Stanislava Javeršek in Mojca Novak, ki bodo s svojim znanjem, dolgoletnimi izkušnjami in skrbnim odnosom do zemlje pomembno prispevali k ohranjanju krajine in narave.

· Katerih je največ?

Hkratna akcija v skoraj 150 državah: Zimski popis vodnih ptic tudi na Sotli

V sodelovanju z njimi bodo preizkušali nadstandardne, naravi prijazne prakse, kot so prilagojena košnja in paša, valjanje zatravljenih površin, puščanje nepokošenih pasov, nameščanje gnezdilnic, varovanje mravljišč ter ohranjanje mozaične krajine z dosajevanjem mejic. Cilj je izboljšati stanje habitatov, kot sta vrstno bogata suha travišča in travniški sadovnjaki ter dolgoročno okrepiti populacije vrst značilnih zanje.

Ciljne vrste projekta so ogrožene vrste, ki so tesno vezane na prej omenjene habitate. Med pticami so to rjavi srakoper, vijeglavka, pivka, zelena in črna žolna, med metulji pa veliki in sviščev mravljiščar, travniški postavnež, močvirski cekinček, močvirski kosmičar ter nočni metulj hromi volnoritec. Te vrste so pomemben kazalnik ohranjenosti narave, saj lahko preživijo le tam, kjer se ohranjajo tradicionalni načini gospodarjenja in pestra kulturna krajina.

· Mednarodni strokovni posvet

Travniki in biodiverziteta: Eden najbogatejših, a najranljivejših prostorov

Pomemben del projekta je tudi sodelovanje z lokalnimi kmeti in prenos znanja v prakso. V začetku februarja 2026 je bil izveden skupni sestanek s projektnimi partnerji, na katerem smo se seznanili s projektnimi aktivnostmi in uskladili nadaljnje korake pri izvajanju projekta. V času trajanja projekta bomo spremljali odziv narave na uvedene ukrepe – od pojavljanja ptic do stanja rastlin in metuljev. Zbrani podatki bodo pokazali, kateri pristopi so najbolj učinkoviti in hkrati izvedljivi v vsakdanji kmetijski praksi.

· Atraktivna ptica

Naša kulturna dediščina: Čebélar v Župjeku

Projekt tako ne prinaša le koristi za ohranjanje narave, temveč tudi krepi sodelovanje med varstvom narave in kmetijstvom. Pridobljene izkušnje bodo podlaga za oblikovanje prihodnjih kmetijsko-okoljskih ukrepov ter primer dobre prakse trajnostnega upravljanja kulturne krajine, ki jo želimo ohraniti tudi za prihodnje generacije, je še zapisala Karmen Jazbinšek.