Ko so v šolo hodili peš: Tablica ni delovala na dotik, nanjo pisali s kredo
Kako je bilo v šoli nekoč? Otroci so izvedeli iz prve roke.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
V Knjižnici Brežice so v petek, 23. oktobra, pripravili predpočitniško druženje, ki so se ga udeležili učenci Osnovne šole Velika Dolina z učiteljico in stanovalki Doma upokojencev Brežice. Srečanje so oblikovali v sodelovanju z Večgeneracijskim centrom Brežice, osrednjo vlogo pa sta imela knjiga in pogovor o življenju nekoč in danes.
Gostji Anamarija Butara in Frančiška Macur sta za otroke izbrali nekaj knjig, ki sta jih prebrali na srečanju. V knjižnico sta se pripeljali s Sopotnikom, druženje pa izkoristili tudi za obujanje spominov na svoja šolska leta in življenje po drugi svetovni vojni.
V šolo peš, zvezkov in knjig pa malo
Gostji sta učencem pripovedovali o času, ko je bilo pomanjkanje del vsakdana, veselje ob vrnitvi domov pa toliko večje. V šolo sta hodili peš, ne glede na vreme, čevlje so imeli le redki, malico pa so si otroci prinesli od doma. Včasih so si med seboj zamenjali kos kruha za žemljico, ob tem pa spletali prijateljstva.
Tudi šolskih potrebščin je bilo malo. Mame so otrokom šivale preproste torbe, knjig in zvezkov je primanjkovalo, za pisanje pa so uporabljali vse, kar jim je prišlo pod roke. Papirnat škrnicelj je pozneje nadomestila tablica, na katero so pisali s kredo. Otroci so bili presenečeni, da takratna tablica ni delovala na dotik, kot so vajeni danes.
Ena od gostij je obudila tudi spomin na učenje črk in številk ob pomoči mame. Vadila je na robovih časopisnega papirja, saj so shranili in uporabili vsak prazen košček. Presenečenje med učenci je vzbudila tudi pripoved, da je bila v razredu še vedno prisotna palica za kaznovanje.
Po pouku so otroci pomagali staršem pri delu na vrtu in njivi, gospodinjskih opravilih ter drugih vsakodnevnih nalogah. Gostji sta poudarili, da sta veseli, ker se je življenje toliko spremenilo in imajo današnji otroci več možnosti ter lažje otroštvo.
Petje, uganke in novi spomini
Učenci so srečanje popestrili s petjem, gostji pa sta jim zastavljali uganke. Tako so se prepletali spomini starejše generacije in otroška radovednost, ob tem pa so nastajali tudi novi skupni spomini.
V Knjižnici Brežice poudarjajo, da so takšna povezovanja dragocena, saj bogatijo udeležence in ustvarjajo priložnosti za medsebojno razumevanje. Morda bodo zgodbe, ki so jih otroci slišali tokrat, čez desetletja pripovedovali tudi prihodnjim generacijam, je zapisala Andreja Dvornik.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.