Šola v naravi, polna dogodivščin: Od bolnice Franje do trojanskih krofov
Teden brez običajnega pouka, a poln novih znanj in doživetij. Gradili so mostove, raziskovali gozd in si prislužili priznanje za red.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Šola ni le prostor med štirimi stenami, saj se lahko veliko zanimivega naučimo tudi zunaj učilnic. Šola v naravi je priložnost za raziskovanje novih krajev, spoznavanje narave, preizkušanje različnih spretnosti in predvsem za skupna doživetja, ki ostanejo v spominu še dolgo po vrnitvi domov.
Učenki Osnovne šole Prevole sta nam zaupali, kako so preživeli dneve v Cerknem in na Prvinah. Njuna zapisa razkrivata, da jim ni manjkalo ne pohodniških in ustvarjalnih izzivov ne zabave, novih spoznanj in prijetnih presenečenj.
Šola v naravi na Prvinah
V šoli v naravi na Prvinah smo bili od 21. 9. do 25. 9. 2026. Tam smo se naučili veliko naravoslovnih stvari. Imeli smo veliko pohodov, ob tem pa tudi nekaj slastnega.
Z avtobusom smo se zjutraj odpeljali do Prvin, kjer so nas že čakali naši učitelji iz CŠOD-ja. Odšli smo v svoje sobe, si oblekli postelje in se pripravili na kosilo. Po kosilu smo imeli odmor, da smo do konca uredili sobe. Toplo smo se oblekli in šli ven. Z učitelji smo bili v gozdu in opazovali naravo. Sledil je večerni pohod, ki je bil kratek. Prišli smo nazaj in šli v svoje postelje.
Naslednji dan smo se dobro zbudili in sledila je jutranja telovadba. Vsi utrujeni smo se s telovadbo prebudili. Oblekli smo se in šli ven. Zunaj so potekale različne dejavnosti in igre. Ko smo imeli malo prostega časa, so fantje gradili bivake iz vej, punce pa smo pele pesmi in si krajšale čas. Kosilo je bilo dobro, zato je sledil počitek. Po počitku smo šli v gozd, kjer smo iskali majhne živali, rastline in gobe.
V sredo smo se zbudili in vedeli smo, da je telovadba, zato smo se pripravili. Pozajtrkovali smo in že smo šli na krajši pohod do Čemšeniške planine. Ko smo bili tam, smo pojedli malico. Po malici so nam učitelji povedali nekaj znamenitosti Zasavja. Do Prvin nas je čakala samo še dolina. Prišli smo do doma, se malo poigrali in šli na večerjo. Večerjo smo si morali pripraviti sami, zato smo na ognju popekli kruh in hrenovke. Siti smo šli v postelje in zaspali.
Komaj smo se zbudili, že smo izvedeli, da ni bilo jutranje telovadbe. Povedali pa so nam, da gremo na pohod do Trojan. Slutili smo, da nas na koncu čakajo krofi. Ko smo prišli do Trojan, je že dišalo. Tam smo kupili krofe in jih pojedli. Veselo smo se vrnili do Prvin.
Kosilo smo že nestrpno čakali, saj smo bili lačni. Po kosilu smo imeli dejavnosti. Naučili smo se, kako preživeti, če nimaš ničesar s sabo. Pri drugi dejavnosti smo gradili bivake iz smrekovih palic in se učili postopka izdelave. Po dejavnostih smo imeli malo prostega časa, nato pa je sledila večerja. Po večerji smo šli k počitku.
Zadnji dan ni bilo jutranje telovadbe, saj smo morali pospraviti sobe in spakirati oblačila v kovčke. Imeli smo različne dejavnosti, zato smo bili razdeljeni v skupine. Plezali smo na dve smreki s pomočjo vrvi, imeli smo rudarske igre, metali smo vrečke na štrbunk, igrali smo se štiri v vrsto in zlagali kocke.
Za kosilo smo jedli tradicionalno jed tega območja, grenadirmarš. Ta jed mi je bila nova in odličnega okusa. Po kosilu nas je čakal avtobus. Vkrcali smo se nanj in se odpeljali proti Prevolam.
Starši so nas pričakali in nas lepo sprejeli. Bili so nas veseli, posladkala pa sem jih tudi s trojanskimi krofi. Šola v naravi mi je bila zelo všeč, predvsem zato, ker smo plezali in naredili filter za vodo. Tako izkušnjo bi še ponovila.
Zala Fabjan, 6. r.
Šola v naravi v Cerknem
V ponedeljek zjutraj, 19. 10. 2026, smo se učenci od 7. do 9. razreda odpravili v šolo. Po šolski malici smo kovčke naložili na avtobus in se z veseljem odpeljali proti Cerknemu. Pot je bila precej dolga, vendar nam ni bilo dolgčas. Pogovarjali smo se, se zabavali in ugibali, kako bo potekal teden.
Ko smo prispeli, so nas učitelji lepo sprejeli in razdelili v skupine, v katerih smo sodelovali ves teden. Prva dejavnost je bila orientacija po Cerknem. Vsaka skupina je dobila delovni list s fotografijami oziroma sličicami različnih stavb ter nalogami. Po navodilih smo se odpravili po mestu, ki ga še nismo dobro poznali, in reševali naloge. Dejavnost nam je bila zelo všeč, saj smo lahko mesto raziskovali tudi samostojno.
Po vrnitvi smo oddali delovne liste, se namestili v sobah in pojedli kosilo. Dan smo nadaljevali s pohodom in drugimi prijetnimi dejavnostmi.
Med tednom smo se udeležili številnih raznolikih dejavnosti. Odpravili smo se na več pohodov, eden najdaljših nas je vodil do partizanske bolnice Franja. Tam smo poslušali kratko predstavitev bolnice in izvedeli, kako je nastala.
Preizkusili smo se tudi v različnih tehniških dejavnostih. V parih smo izdelali papirnate helikopterčke in jih nato spuščali z najvišjega nadstropja proti tarči. Po skupinah smo iz deščic gradili mostove. Z našo skupino smo gradili Da Vincijev most. Iz žebljičkov, deščic, cevi, lončkov in drugih materialov smo sestavili pot za kroglico.
V gozdu smo iz naravnih materialov izdelovali šotore. Naredili pa smo tudi splave, ki smo jih spustili po reki. Raziskovali smo reko in živali, ki živijo v njej, ter se udeležili številnih športnih iger na igriščih. V parih smo napisali pismo potomcem in ga predstavili drugim. Po skupinah smo ustvarjali stripe na velikih plakatih. En večer smo si ogledali film Potres. Zelo mi je bil všeč, čeprav je bil strašljiv.
Posebej zanimiva je bila predstavitev laufarjev. Izvedeli smo, da obstaja veliko različnih laufarskih likov in da je laufarija v Cerknem še vedno dobro ohranjena. Razložili so nam, da izdelava kostumov zahteva veliko časa in potrpežljivosti. Nekatere izdelujejo ročno iz naravnih materialov, kot so bršljan, smrekove vejice in mah.
Po pripovedi predstavitelja lahko izdelava traja približno od dva do tri tedne, včasih pa tudi dlje. Zanimivo mi je bilo tudi, da imajo laufarske maske poganski izvor ter da jih v Cerknem skrbno ohranjajo in obnavljajo. Izvedeli smo še, da so s sodelovanjem v laufariji povezani posebni običaji, med drugim tudi skrivnost glede vloge, ki jo posameznik predstavlja.
Hrana je bila odlična. Večkrat smo večerjali v bližnji gostilni, kar mi je bilo zelo všeč. Eden najzabavnejših dogodkov je bil disko večer, na katerem smo lahko izbirali glasbo. Ker je bil to zadnji večer pred odhodom, smo ga še posebej lepo doživeli.
Šola v naravi v Cerknem mi je bila zelo všeč. Spoznali smo nove kraje, se veliko naučili in preizkusili v dejavnostih, ki jih v šoli ne počnemo vsak dan. Punce iz osmega in devetega razreda smo bile tudi skupaj v sobi, ker pa smo cel teden skrbele za red in čistočo, smo dobile priznanje za najbolj pospravljeno sobo. Vse smo bile zelo vesele. Najbolj so mi ostali v spominu samostojno raziskovanje mesta, obisk partizanske bolnice Franja, ustvarjalne dejavnosti in disko večer. Teden je bil poln doživetij, zato se ga bom še dolgo spominjala.
Nika Hočevar 9.r
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
