Salame na trtah: Vinceče - praznik vinogradnikov in napoved dobre letine
''Ako se na Vinceta dan samo tuliko sunca pokaže, da bi konja mogel osedlati, poklje bo leto za vino dobro,'' pravi stari adlešiški pregovor.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
God sv. Vincenca, ki ga praznujemo 22. januarja, velja za enega najpomembnejših praznikov vinogradnikov. V večini vinorodnih dežel je navada, da se na ta dan simbolično obrežejo vsaj trije vinski trsi. Vinogradniki, ki kaj dajo na tradicijo, tega opravila ne izpustijo, saj naj bi rez na Vinceče napovedovala uspešno vinsko letino.
Običaj je obenem tudi prijetna priložnost za druženje. V vinograd se povabi prijatelje in sosede, miza pa se šibi pod domačimi klobasami, salamami in drugimi suhomesnatimi dobrotami, ki jih druščina poplakne z lanskoletnim vinom iz domačega vinograda.
V Beli krajini je bil nekoč razširjen poseben običaj: gospodar je na Vinceče s seboj v vinograd prinesel božičnik – praznični kruh, katerega del je po novoletnem hranjenju živine namenoma prihranil še od božiča. Ta naj bi zagotavljal rodovitnost trt in obilno trgatev.
Stari ljudje so tudi spoštovali pravilo, da je bila na ta dan delovna živina prosta in je niso vpregali, podobno kot na god sv. Antona (17. januarja). Danes je živina sicer večinoma že tako ali tako prosta, ljudje pa se z večjim veseljem posvečajo drugemu običaju – pokušini vina in domačih dobrot.
Podobne navade so poznane tudi drugod po Sloveniji. Na Štajerskem in v Slovenskih goricah vinogradniki trte pogosto poškropijo z vinom ali jih simbolično okrasijo s klobasami, da bi »trta vedela, kaj jo čaka«. Na Primorskem je Vinceče povezano z začetkom rezi in veselimi vinogradniškimi prazniki, pogosto ob spremljavi harmonike in domače pesmi.
Tudi drugod po svetu ima god sv. Vincenca poseben pomen. Na Hrvaškem, zlasti v Zagorju in Medžimurju, je Vincekovo eden največjih vinogradniških praznikov, ki ga spremljajo množična slavja. V Franciji, predvsem v Burgundiji, je sv. Vincenc zavetnik vinogradnikov, njemu v čast pa prirejajo procesije in vinske sejme. V Španiji in Italiji god povezujejo z blagoslovom vinogradov in prošnjo za dobro letino.
Velika Plešivica te dni
V zidanici Jurinovih na Veliki Plešivici so letos gospodarju Jožetu Vraničarju pri rezi pomagali Tončka, Boris, še en Boris, Marjan in Peter. Delo v vinogradu ni trajalo prav dolgo – trije trsi so za tako ekipo mala malica - zato se je druženje hitro nadaljevalo v topli zidanici. Najprej je goste pogostil gospodar, nato pa so se s svojimi suhomesnatimi in barjenimi izdelki želeli izkazali še ostali.
In kar je za letošnji vinski pridelek najpomembnejše: kljub oblačnemu dnevu se je pokazalo ravno toliko sonca, da bi – po starem pregovoru – konja lahko osedlali. Obeti za vinsko leto so torej dobri!
In kaj so nam povedali izvedenci?
Gostitelj Jože Vraničar, Jurinov: »Vinceče je za vinogradnika skoro tako važno, ko i trgatev. Pa kaj ako obrežemo samo par trt, gre za tradiciju. Trta mora znat, da vavik nanju mislimo.«
Boris Perkoč: »Tri trte smo hitro obrezali, a s klobasami i vinom bumo; fala bogu, imeli duglje obavit.«
Juranov Marjan: »Naši stari su govorili, da se na Vinceče začne novo vinsko leto.«
Sveti Vincenc
Sv. Vincenc, diakon in španski mučenec, goduje 22. januarja. Živel je v času rimskega cesarja Dioklecijana, preganjal pa ga je njegov namestnik Dacijan. Skupaj s škofom Valerijanom je bil zaprt, Vincenc pa je zaradi svoje neomajne vere prestal kruto mučenje in bil na koncu utopljen v morju.
Legenda pravi, da je morje njegovo telo (ki so ga vedno znova metali v morje) vsakokrat naplavilo na obalo, dokler ga ni prekril pesek. Prav zaradi svoje stanovitnosti in trpljenja je postal zavetnik vinogradnikov, ki mu še danes zaupajo svoje trte in upanje na dobro letino.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
