Profimedia

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Brazilski Atlantski gozd, eden najpomembnejših gozdov na našem planetu, je zaradi človekovega poseganja že skoraj prazen, razkriva študija, ki je bila v torek objavljena v znanstveni reviji PLOS One.

Odkar so v 16. stoletju območje kolonizirali Evropejci, je po navedbah raziskovalceviz tega subtropskega gozda izginila že več kot polovica vseh vrst sesalcev. Sam gozd je nekdaj obsegal 1,1 milijona kvadratnih kilometrov, od kolonizacije do danes pa se je skrčil na vsega 0,143 kvadratnega kilometra površine. Glavni dejavnik za to ekološko katastrofo so človekove dejavnosti, kot sta sečnja in kmetijstvo, ki močno vplivata tudi na biotsko raznovrstnost.

Profimedia

»Ti habitati so zdaj pogosto nepopolni, omejeni na premajhne ostanke gozda in ujeti v vrtinec izumiranja, ki mu ni videti kraja. To je najhujši razpad habitata v zgodovini in prazgodovini, zanj pa je neposredno kriva človekova dejavnost,« je pojasnil glavni avtor študije Carlos Peres, biolog z Univerze Vzhodne Anglije.

Raziskovalci so poučevali tako posamezne živalske vrste kot skupine ekološko povezanih vrst. Pri tem so ugotovili, da najhujše posledice čutijo superplenilci, kot so jaguarji in pume, ter večje rastlinojede živali, kot so tapirji. »Raznovrstnost sesalcev v nekdaj veličastnem Atlantskem gozdu je v veliki meri le še bleda senca samega sebe,« pravi Peres.