Mirko Kunšič / kranjska-gora.si/

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Matevž Podrekar – za vse preprosto Mato – je slovenska legenda časomerilstva. Pravzaprav je skupni imenovalec vseh dosedanjih izvedb tekmovanja v Podkorenu.

Od leta 1961 naprej. Od prvega FIS veleslaloma do današnjega svetovnega pokala. Od ročne štoparice do trojnega elektronskega sistema. In od Josefa Stieglerja, Marcela Hirscherja do domačih junakov belih strmin.

Letos Pokal Vitranc praznuje 65 let. Mato Podrekar jih šteje še 23 več, letos jih ima 88. Kaj ga še vedno vsako leto žene pod vitranško strmino?

»Bolj po potrebi kot po lastni želji sem še vedno zraven,« se nasmehne. »Že nekajkrat sem hotel odstopiti, pa me vedno znova zadržijo, ker ni dovolj kadra. Ljudje so razporejeni na drugih tekmah, tudi danes, ko se tole pogovarjamo, so nekateri v Kitzbühelu ali pa se pripravljajo na olimpijado, tako da na koncu `poflikam` jaz. Raje sem zraven, da pripravim material in tekmo, kot da bi delal vse tako intenzivno kot včasih.«

Mojstrana - središče časa

Mato, kot najraje sliši, da ga kličemo, je po izobrazbi strojnik. Zaposlen je bil v Železarni Jesenice, ki je v prvih desetletjih veljala za enega ključnih podpornikov smučarskih prireditev v Zgornjesavski dolini. Prav prek službe je pogosto dobil nekaj prostih ur ali dni, da je lahko sodeloval na tekmah – tako doma kot v Kranjski Gori.

Merjenje časa je sprva opravljal v okviru Športnega društva Dovje – Mojstrana, kjer so že v petdesetih in šestdesetih letih vzgajali močno jedro sodnikov in časomerilcev. Mojstrana je takrat veljala za eno najnaprednejših središč časomerilstva v Jugoslaviji.

Pokal Vitranc / Facebook

Pozneje je skupaj s sinom ustanovil podjetje Timing Mojstrana, ki je postalo pionir elektronskega časomerilstva v Sloveniji in širši regiji. Njihova ekipa je bila ena redkih, ki jih je priznavala tudi Mednarodna smučarska zveza (FIS) – ob imenih, kot so Omega, Longines, Seiko in Heuer.

Danes Timing Mojstrana sodeluje tudi s švicarskim Swiss Timingom, v ekipi pa je Mato znanje prenašal še na naslednje rodove, saj se s časomerilstvom ne ukvarjata le on in sin, temveč tudi vnuki.

V organizacijskem odboru Pokala Vitranc je že desetletja vodja tehničnih služb. Čeprav je danes na uradnih rezultatih zapisano ime Longines, pa nastope smučarjev v minute, sekunde in stotinke v resnici še vedno pretapljajo prav Mojstrančani.

Od pobiča do vitranške ikone

Njegovi prvi spomini na Vitranc segajo daleč nazaj – v čas, ko Pokal Vitranc še sploh ni obstajal. »Takrat sem bil star okoli 13 let. To še niso bile tekme svetovnega pokala, ampak FIS oziroma mednarodne tekme. Bil sem zadolžen za kontrolo in razna opravila,« se spominja.

Da se bo življenje zavrtelo okoli sekund in stotink, takrat še ni slutil. »Čisto slučajno je prišlo. V Mojstrani smo imeli domače in mednarodne tekme v tekih, Mojstrančani so bili močni v tekih in skokih. Tudi sam sem nekaj časa skakal, potem pa so me, ko sem začel tehnično šolo, `ponucali` za ročno merjenje. To mi je bilo kar všeč.«

wikipedia

Prelomnica je prišla leta 1968, ko je s sodelavci v Mojstrani kot prvi v Jugoslaviji uvedel elektronsko merjenje časa. »Po mojih podatkih smo bili prvi, ki smo imeli elektronsko merjenje s fotocelicami. Takrat me je ta sistem dela res pritegnil. Ročno merjenje je bilo v redu, a elektronika je bila bolj zanimiva.«

Kako se je nekoč lovilo stotinke

Romantika smučarskih tekem šestdesetih in sedemdesetih let ima tudi svojo bolj analogno plat. »Ročno merjenje obstaja še danes, tudi na svetovnem pokalu, a le kot rezerva. Takrat smo imeli na štartu eno uro – lahko čisto navadno stensko uro. Trije smo merili čas, četrti – glavni sodnik – pa je odločil, kateri čas gre naprej, ker vsi trije nikoli nismo pritisnili povsem enako,« razlaga.

In ne le čas – vse je nastajalo ročno. »Tajnica je tipkala startne liste in rezultate, potem pa smo imeli ciklostil – boben, ki se je vrtel za več kopij. Kopirnih strojev takrat še ni bilo.«

Sviglo Production

Danes, ko so časi zapisani v stotinkah in gredo v realnem času na zaslone po vsem svetu, je sistem neprimerljivo bolj zapleten. A osnovno vodilo ostaja isto. »Tekmovalec ne sme biti oškodovan,« poudarja. »Zato imamo trojni sistem. Če odpove elektrika ali kabel, imamo vedno rezervo. Ampak tisti trenutek, ki mora iti na televizijo, je vedno kritičen.«

Zmagovalni časi

Mato Podrekar je edini človek, ki se lahko pohvali, da je odčital zmagovalni čas Bojana Križaja, Roka Petroviča in Jureta Koširja.

A ko ga vprašamo, ali mu je bil kateri od teh zmagovalnih trenutkov osebno najbolj poseben, preseneti z odgovorom: »Po pravici povedano – takrat ne. Med tekmo sploh nisem spremljal, kdo je v progi. Velikokrat sem prišel domov in nisem znal povedati, kdo je zmagal. Kot operater se preprosto ne smeš preveč čustveno vpletati.«

Šele pozneje, ko je bilo vse pospravljeno, si je vzel čas za rezultate. »Pri Križaju in Petroviču seveda veš, ker so to velike znamke, a drugače me rezultati niso toliko zanimali.«

Sviglo Production

Krivičnost stotinke

Življenje s stotinkami prinese tudi vprašanja o krivicah in čarih športa. »Včasih se mi zdi krivično, da je v eni sekundi do desetega mesta deset tekmovalcev – to je debelina svinčnika. Po taki dolgi progi, z vsemi zavoji, da odloča stotinka … Ampak to so sprejeli. Pri slalomu stotinka žal odloča, čeprav se zdi krivično, da nekdo zaradi stotinke ne dobi medalje. Drugače pa ne gre.«

Človek točnosti

Če kdo živi s sekundami in stotinkami, je to Mato Podrekar. In to se pozna tudi v vsakdanjem življenju. »Na sestanke in srečanja običajno pridem pravočasno. Ne v fotofinišu – raje kakšnih pet minut prej. Držim se reda in ne zamujam.«

Ko ga vprašamo, kaj ga je 70 let merjenja časa naučilo o življenju, ne govori o slavi, rekordih ali zvezdnikih, ki jih je imel moč spoznati. »Predvsem odgovornosti. Če prevzameš ta del, moraš narediti točno in nikogar ne oškodovati. Če se nekaj dogovoriš, moraš to stoprocentno izpeljati. Ne moreš odpovedati. Če nas gre na tekmo delat pet in eden odpove, je lahko tekma za 150 tekmovalcev odpovedana.«

Nostalgija in odgovornost

Ob koncu pogovora se v njegov glas prikrade tudi kanček nostalgije. »Mlajši nimajo več take odgovornosti, kot smo jo imeli mi. Moja generacija in tudi mlajši vmes smo bili bolj odgovorni do svojega dela. Če si rekel, da greš na tekmo delat, nisi smel manjkati. Tega danes pogosto ne vidim več – pa to pravim tudi doma, vnukom, čeprav me bodo za ušesa vlekli,« se zasmeji.

Ko se vitranška strmina 7. in 8. marca 2026  znova napolni z zavoji in čas znova začne teči v stotinkah, bo tam tudi Mato Podrekar.

Nostalgijo in ponos pa bo med navijače prinesla legendarni zasedba Alpski kvintet, ki je na pragu praznovanja že 60. obletnice.

Poleg njih bodo za vzdušje poskrbeli še Vražji muzikanti, Kranjska Gora pa bo tudi letos gostila Največji slovenski Après ski – zabavo z DeeJay Time Back in Time in legendarno skupino Colonia.