Profimedia

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Beograjsko letališče je lani sprejelo 7,95 milijona potnikov. Sledijo letališča v Zagrebu (3,72 milijona), Prištini (3,42 milijona), Splitu (3,36 milijona) in Skopju (2,88 milijona). Ljubljana je bila z 1,27 milijona potnikov sedmo najprometnejše letališče, pred njo so še Dubrovnik, Podgorica in Sarajevo.

V primerjavi s predkoronskim letom 2019 je število potnikov najbolj povečalo beograjsko letališče, in sicer za 1,8 milijona. Sledila mu je Priština z milijonom potnikov več, v Skopju pa se je njihovo število povečalo za pol milijona.

Mnoga od letališč sicer še vedno niso dosegla predkoronske ravni. Najpočasneje okrevajoče letališče v regiji je letališče v Tivatu, ki je lani v primerjavi z letom 2019 izgubilo več kot pol milijona potnikov.

Dve letališči, Reka in Sarajevo, sta dosegli slabše rezultate kot leta 2022. V Sarajevu so lani sprejeli 1,37 milijona potnikov, na Reki pa okoli 154.000.

V prvem četrtletju letošnjega leta se je po navedbah portala Ex-Yu Aviation News več letalskih trgov nekdanje Jugoslavije glede na dodane letalske zmogljivosti oz. dodatne letalske povezave uvrstilo med deset najhitreje rastočih trgov v Evropi. Na prvo mesto se je s predvideno 86,1-odstotno rastjo uvrstila Albanija, ki je letalske zmogljivosti povečala za 1,24 milijona dodatnih sedišč.

Sledi Severna Makedonija, ki je zmogljivosti povečala za 394.000 dodatnih sedišč, s čimer bo predvidoma zabeležila 64,9-odstotno rast.

Slovenija se je s predvideno 35,8-odstotno rastjo oz. okoli 95.000 dodatnimi sedišči uvrstila na peto mesto. Srbija je zmogljivosti medtem povečala za več kot 710.000 dodatnih sedišč, s čimer bo predvidoma zabeležila 29,9-odstotno rast.