Ognjeni zublji so do danes ponoči zajeli lokal Loco caffe na Pragerskem. Gasilcem je pred ognjem uspelo rešiti trgovino, gostinski objekt pa je uničen. »Naše srce je zlomljeno,« so zapisali zaposleni v lokalu.
Ker je edino pokopališče v destrniški občini že nekaj časa v velikih prostorskih škripcih in premajhno, ga je treba čimprej razširiti, poleg tega pa obnoviti tako, da bo zadoščalo sodobnim standardom.
Primeri, ki jih mediji okronajo za »mafijske likvidacije«, »obračune iz podzemlja« in podobno, pogosto nimajo sodnega epiloga.
Ko smo že mislili, da bo 62. kurentovanje »izgubljeno«, se je izkazalo ravno nasprotno. O letošnjih dogodkih lahko govorimo le v superlativih. Brez kakšne zahtevne organizacije, spontano je bilo mesto vse od 19. februarja naprej vsakodnevno polno. Takšne gneče kot zadnje dni Ptujčani dolgo nismo videli.
Oba ptujska parka, tako mestni kot tisti v Ljudskem vrtu, sta že dolgo časa tarči vandalov. Znašajo se nad razsvetljavo, koši in igrali. Pred kratkim so poškodovali igralo v Ljudskem vrtu, kjer so dobesedno odtrgali sedišče klopi za invalide. Na občini pravijo, da bodo redarji in policisti nadzor v prihodnjih dneh še poostrili, tudi v večernih urah.
Člani Etnografskega društva (ED) Cigani Dornava, ki ga vodi Anica Slodnjak, so se v fašenskem času zbrali na rednem letnem občnem zboru. Ker so bila srečanja v minulih dveh letih zelo okrnjena, so se razveselili ponovnega snidenja. Dogodek večera je bilo imenovanje dveh častnih članov društva: Vlada Markoviča in Janka Goloba, oba sta muzikanta v Cigo bendu.
Čeprav so tradicionalne pustne povorke zaradi epidemije odpovedane že drugo leto zapored, pa pust ni. Marsikje se bodo tako navkljub odpovedanim povorkam v lastni režiji sprehodile maske, kot je slišati, tudi v Ormožu.
Četudi je Obarjada, največji dobrodelni slovenski Lions dogodek na prostem, že drugo letos zapored potekala pod posebnimi pogoji, je bila uspešna. Spisalo se je še eno uspešno poglavje ptujskega Lions kluba, ki na Ptujskem že 22 let pomaga pri reševanju najrazličnejših stisk ljudi. 17. Obarjada pa je bila še prav posebna, zbrala je rekordno število ekip, skupaj 26, ki so donirale, rekordna pa je bila tudi vsota denarja, ki so jo zbrali. Že pred delitvijo dobrodelnih obrokov obare, ki so jo skuhali v restavraciji Pan v Kidričevem, je predsednik Lions kluba Ptuj Igor Kolar oznanil, da so skupaj letos zbrali kar 18.800 evrov.
Kmalu po tistem, ko je začelo goreti, je počilo. Objekt je pogorel v celoti.
Na območju občine Juršinci poteka intenzivna kriminalistična preiskava. 39-letni moški je umrl nasilne smrti.
Na območju občine Juršinci poteka intenzivna kriminalistična preiskava. Občan je namreč našel 39-letnega moškega, ki je umrl nasilne smrti.
Moč humanosti, dobrodelnosti, srčnosti se je v kovidnih časih še okrepila. To dokazuje tudi odziv na že 17. tradicionalno Obarjado, največji Lions dogodek na prostem. Čeprav bo že drugo leto zapored potekala drugače, ob upoštevanju epidemioloških razmer, se je odzvalo kar 26 ekip, ki so donirale sredstva za pomoč ljudem v stiski, kot tudi nekateri drugi donatorji oz. sponzorji.
Za delovanje ptujskega zavetišča za brezdomce – Kamre je bilo od ustanovitve v letu 2018 do danes namenjenih nekaj manj kot 400.000 evrov, od tega je slabo polovico sredstev prispevalo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ). Občine Spodnjega Podravja (največ MO Ptuj) so v teh letih sofinancirale program v višini 154.000 evrov, preostanek je z naslova drugih virov financiranja. Ker večina občin Spodnjega Podravja programa ni finančno podprla, se je zavetišče v lanskem letu preoblikovalo v namestitveni center, kar je v primerjavi s prejšnjimi leti veliko cenejša oblika delovanja, predvsem zaradi manjšega števila zaposlenih. Je pa po drugi strani res, da je program glede na prejšnja leta okrnjen, zato država zanj namenja manj sredstev.
Medtem ko smo v predpustnem času vsakič ob obisku prodajalne Štamberger v Središču ob Dravi, ki je daleč naokoli poznana po obsežnem pustnem programu (tudi iz lastne proizvodnje), naleteli na številne stranke, ki so vneto iskale in usklajevale čim bolj dovršeno pustno podobo, je bila tokratna slika povsem drugačna.
Olga Čuš iz Bratislavcev v občini Dornava je julija lani izgubila 32-letnega sina Samuela Rajtarja Čuša. Dogodek je že sam po sebi boleč, žalujočo mamo je užalostila in prizadela še »telovadba« s črno žalno zastavo, ki jo izobeša občina. Zastavo so pri gasilsko-kulturnem domu na Polenšaku najprej izobesili, nato pa z droga sneli.
Tudi v Dornavi, osrčju Lükarije, so po svečnici vstopili v fašenski čas. Dornava je ena od vasi na Ptujskem polju, kjer z dušo in srcem ohranjajo pustno izročilo.
V preteklem letu so ptujske Župnijske karitas, sv. Ožbalt, sv. Peter in Pavel ter sv. Jurij, skupaj pomagale okoli sto družinam oz. kar 300 ljudem. Pomagale so jim s hrano, oblačili, plačilom položnic za različne namene ter drugimi oblikami pomoči, higienskimi pripomočki, šolskimi potrebščinami. Po dogovoru med Karitas, Rdečim križem in socialno službo lahko prejemnik, torej upravičenec do te pomoči, le-to dobi le na enem mestu.
V vseh devetih slovenjegoriških občinah, v katerih je pokopališki koncesionar podjetje Almaja, so se dogovorili za enotno ceno obvezne 24-urne dežurne službe.
V obdobju, ko so se ustanavljale manjše podeželske občine, so se rodile tudi nove gasilske zveze. Večina občin Spodnjega Podravja je ustanovila svojo gasilsko zvezo, tiste s samo enim društvom so se pridružile sosednjim, gasilski sektorji (občine) Ptuj, Hajdina in Markovci pa so se združili v Območno gasilsko zvezo Ptuj (OGZ). Priključili sta se ji še gasilski društvi iz Zavrča in Cirkulan, tako da pod njenim okriljem deluje 24 gasilskih društev.
Vaščani Sodincev v občini Ormož, ki živijo v neposredni bližini rastlinske čistilne naprave, že več let opozarjajo na iztekanje odpadnih voda in neprijetne vonjave, ki se še vedno vsake toliko širijo s tamkajšnje čistilne. Odločeni so, da je nočejo pred hišnim pragom, medtem pa na občini pravijo, da načrtujejo njeno nadgradnjo in da prestavitev ne pride v poštev. Razočarana skupina šestih vaščanov išče pravico tudi na sodišču. Zaradi zmanjšanja kakovosti bivanja in vrednosti nepremičnin zahtevajo odškodnino v skupni višini okoli 100.000 evrov.
