Vladu Kreslinu so po fotografijah sodeč pripravili pravo vaško veselico, zato nas je zanimalo, kako se spominja dneva pred 25 leti.

Med peterico nominirancev za kresnika, nagrado za slovenski roman leta, ki jo podeljuje časopisna hiša Delo, se je uvrstil tudi roman Norhavs na vrhu hriba pisateljice Suzane Tratnik.

Generalni konzulat Republike Slovenije v Monoštru in Zveza Slovencev na Madžarskem sta ob svetovnem dnevu čebel, ki smo ga zaznamovali 20. maja, pripravila medeni popoldan. Ta je potekal na slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku, kjer so obiskovalci lahko okušali med, ki so ga pridelali slovenski čebelarji, ali pa se posladkali s sladkimi medenjaki, ki so jih spekli v Sakalovcih v Porabju. Na ogled so bili tudi drugi medeni izdelki, čebelar iz Monoštra pa je prikazal, kako prideluje med. Ker je bil popoldan posvečen kulturni dediščini slovenskega čebelarstva, so današnji jedilnik na vzorčni kmetiji popestrili z medenim menijem. Utrinke je zbrala Damjana Nemeš.

Mlad geograf iz Bratonec, ki si kruh služi v Keniji, je napisal krajšo novelo v angleškem jeziku z naslovom Profundosian Federation. Ta govori o sodobnih izzivih in težavah sveta, o tem, kakšna bi bila lahko družba ter o izzivu klimatskih sprememb.

Ker smo bili v zadnjih dveh mesecih ob vseh skrbeh, ukrepih in izolaciji več kot željni smeha in dobrih novic, ne čudi, da je pozornost več kot 40.000 ljudi po vsej Sloveniji na spletu pritegnil posnetek Tonija Brinjovca, župnika iz Turnišča, ki je v svoji cerkvi zapel slovenski prevod pesmi You raise me up (Ko dvigneš me).

Znani so nominiranci za desetnico, nagrado Društva slovenskih pisateljev (DSP) za najboljšo otroško ali mladinsko delo. Zanjo se potegujejo Jana Bauer, Cvetka Bevc, Jure Jakob, Gaja Kos, Vesna Radovanovič, Andrej E. Skubic, Cvetka Sokolov, Bina Štampe Žmavc, Anja Štefan in Jani Virk.

V lendavski sinagogi so sinoči odprli razstavo likovnih del dveh lendavskih umetnikov, in sicer Suzanne Kiraly-Moss in Sebastijana Časarja z naslovom Križpotja.

Pomurski muzej, ki je zaradi prenovitvenih del na stalni razstavi in recepciji bil do 15. maja zaprt, je od danes ponovno na voljo obiskovalcem. Tako se ponovno lahko sprehodite po hodnikih, ki vas popeljejo v razburljivo zgodbo o življenju in delu prebivalcev ob Muri, kot jo je pisal čas od prazgodovine pa vse do danes. Ker se približuje Mednarodni dan muzejev (18. maj), vam od danes ponujajo brezplačen vstop. Nekaj utrinkov po ponovnem odprtju je zbrala fotografinja Nataša Juhnov.

Najbolj izvirna dela bodo nagrajena s praktičnimi nagradami.

Letošnji že sedmi teden ljubiteljske kulture, ki se bo začel jutri in bo trajal do 24. maja, bo zaradi nastalih razmer potekal drugače, kot leta doslej.

S pisateljico Suzano Tratnik smo se pogovarjali o njenem romanu Norhavs na vrhu hriba, ki je nominiran za nagrado kresnik. Zgodba, ki je postavljena v izmišljen kraj Privežice z norišnico na vrhu hriba, se je avtorica ukvarjala tudi z vprašanjem, kako ljudje doživljamo temačne skrivnosti in kako se spoprijemamo z različnimi ranami. Pravi, da so se ji posamezne slike iz romana sanjale že v otroštvu.

Po Sloveniji je bilo v času epidemije koronavirusa zaradi omejitvenih ukrepov odpovedanih že nekaj festivalov, ki bi se morali zgoditi v letošnjem poletju. Preverili smo, kakšna je usoda dveh poletnih festivalov v Pomurju, kjer se navadno zbere večtisočglava množica zabave željnih obiskovalcev.

Večina ga pozna kot glasbenika, ki že več kot 25 let nastopa s svojo skupino Kontrabant, v Domžalah, kjer živi, je učitelj fizike in matematike, tudi mentor pri astronomiji in logiki, je tudi pisec šolskih učbenikov.

Zavod kultprootur, upravljalec Gradu Negova, tudi v obdobju grajskega zimovanja, ki ga je letos pandemija covid-19 za nekaj tednov podaljšala, ne počiva. Za obiskovalce pripravljajo nove vsebine in aktivnosti. Med njimi je zeliščarska razstava, sprehod z zeliščarko po zeliščnem vrtu za manjše skupine in mesečne zeliščarske delavnice za otroke. Na Fotogradu Negova 2020-pomlad razstavlja Prešernov nagrajenec 2020 Stojan Kerbler, ogledali pa si boste lahko tudi razstavo o vinogradništvu in viničarstvu na grajski posesti, razstavo Negova skozi čas, slikarsko razstavo preteklih mednarodnih likovnih kolonij in spominsko sobo akademika dr. Antona Trstenjaka. Skupinske aktivnosti bodo izvajali, kot bo to dopuščalo rahljanje izrednih varnostnih ukrepov za zajezitev pandemije. Sezono 2020 Grad Negova za obiskovalce začenja v četrtek, 14. maja 2020, ob 10. uri. Grad je odprt od četrtka do nedelje, vsakič med 10. in 17. uro.

Sara Kager, ki so jo uporabniki družbenih omrežij spoznali predvsem zaradi njenega pesniškega ustvarjanja, je izdala pesniški prvenec Indigo.

Galerije in muzeji so začeli odpirati svoja vrata in kakor hitro se je dalo, so tudi v Galeriji Murska Sobota obiskovalce povabili na ogled nove razstave. Pripravili so tematsko razstavo z naslovom Konkretna umetnost iz stalne zbirke Galerije Murska Sobota, izbrana dela na razstavi pa predstavljajo presečišče različnih sklopov njihove stalne zbirke. Nekatera dela v galeriji so bila že predstavljena, nikoli pa niso bila razstavljena skupaj, je povedal direktor galerije in kustos razstave Robert Inhof.

Pokrajinska in študijska knjižnica je od danes spet na voljo za vračilo in izposojo vnaprej naročenega gradiva. Ko gradivo vrnete, mora to po priporočilih odležati sedem dni, preden bo varno predano naprej v izposoji. Gradivo si morajo stranke pred izposojo rezervirati v katalogu COBISS ali s predhodnim telefonskim naročilom. Iz knjižnice, kjer veljajo posebni varnosti ukrepi, sporočajo, da gradivo, ki je bilo naročeno do 14. ure, lahko naslednji delovni dan prevzamete. Fotografije Nataša Juhnov.

Redko se je zgodilo v zadnjih letih, da med desetimi finalisti za kresnika, nagrado Dela za najboljši slovenski roman ne bi bilo vsaj kakšnega pisatelja ali pisateljice iz Pomurja. Tudi letos je. Med deseterico je roman Suzane Tratnike z naslovom Norhavs na vrhu hriba, zgodba o samoti, samoiskanju, uporu in ljubezni, lahko bi rekli kriminalka, ki to ni, saj je bolj družbeno kritičen pogled na svet.

V razvedrilnem kvizu Joker na Televiziji Slovenija ima pomembno vlogo tudi skrivnostna Katja, ki ima korenine v Prekmurju. Gledalci je ne vidijo, slišijo le njen glas.