Vse več otrok prejema dodatek za avtizem, celiakijo in druge bolezni
Čeprav se število prejemnikov dodatka za nego otroka povečuje, številni starši otrok s posebnimi potrebami sploh ne vedo, da so do njega lahko upravičeni. Na to opozarjata dve družini iz Podravja, ki sta za pravico izvedeli povsem po naključju.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Z možnostjo dodatne finančne pomoči ju niso seznanili niti osebni zdravniki otrok niti pristojne ustanove. Oče otroka z avtizmom je povedal, da je za pravico izvedel sam, se pozanimal o pogojih, oddal vlogo in dodatek tudi pridobil. Podobno izkušnjo ima mama otroka s posebnimi potrebami. Opozarja, da je pot do uveljavljanja pravic pogosto vse prej kot preprosta.
Čeprav so se zdravstvene in razvojne težave njenega otroka pojavile že kmalu po rojstvu, je nihče ni obvestil o možnosti pridobitve dodatka – ne zdravniki na Pediatrični kliniki, ne otrokov osebni zdravnik in ne center za socialno delo. Za pravico je izvedela šele iz pogovorov z drugimi mamami in z lastnim raziskovanjem. »Ob tem se sprašujem, koliko staršev je v podobnem položaju in koliko otrok ostane brez pomoči zgolj zato, ker njihovi starši niso ustrezno obveščeni o pravicah, ki jim pripadajo,« pravi.
Zakaj staršev ne opozorijo na dodatek?
Njenemu otroku so priznali osnovni dodatek za nego. Poudarja, da tudi višji dodatek, ki znaša približno 260 evrov mesečno, še zdaleč ne pokrije dejanskih stroškov. Ena ura zasebne fizioterapije, delovne terapije ali druge strokovne obravnave lahko namreč stane tudi 60 evrov. Poleg terapij številni otroci potrebujejo še prilagojeno prehrano, medicinske in ortopedske pripomočke ter druge potrebščine. Ker javni zdravstveni sistem po njenih izkušnjah ne zagotavlja dovolj obravnav, so starši pogosto prisiljeni dodatne terapije plačevati sami. Opozarja tudi na dolge čakalne dobe, upravne ovire in pomanjkanje informacij.
Po njenem mnenju bi morale pristojne ustanove starše z možnostmi pomoči seznaniti že ob ugotovitvi otrokovih zdravstvenih ali razvojnih težav. »Namesto da bi se lahko čim bolj posvetili otroku in njegovemu razvoju, moramo pogosto postati še raziskovalci zakonodaje, organizatorji terapij, usklajevalci različnih strokovnih služb in vztrajni zagovorniki otrokovih pravic,« poudarja mama, ki si želi predvsem bolj dostopno strokovno pomoč in manj birokratskih ovir.
Svojo izpoved sklene z jasno mislijo: »Otroci s posebnimi potrebami ne potrebujejo zgolj sočutja in lepih besed o vključujoči družbi. Potrebujejo dejansko dostopne terapije, ustrezne pripomočke, pravočasno strokovno pomoč in zadostno finančno podporo.«
Število prejemnikov se povečuje
Starši otrok s posebnimi potrebami lahko uveljavljajo dve obliki državne pomoči: dodatek za nego otroka in delno plačilo za izgubljeni dohodek. Dodatek za nego je namenjen družinam, ki imajo zaradi otrokove bolezni ali razvojnih motenj večje stroške nege in varstva. Od marca letos znaša osnovni dodatek 129 evrov, višji pa 258 evrov mesečno.
Do dodatka so lahko upravičeni tudi starši otrok z avtizmom, celiakijo, sladkorno boleznijo tipa 1, težkimi govorno-jezikovnimi motnjami, epilepsijo in nekaterimi drugimi boleznimi ali motnjami. Vendar sama diagnoza ali odločba o usmeritvi otroka s posebnimi potrebami še ne pomeni samodejne upravičenosti.
Na Centru za socialno delo Spodnje Podravje so pojasnili, da se potrebe za vsakega otroka presojajo posebej, zato lahko dva otroka z enako diagnozo dobita različni odločbi. Število prejemnikov se je v zadnjih petih letih povečalo z 248 na 302. Največ odločb so izdali za dolgotrajno hudo bolne otroke.
Po podatkih pristojnega ministrstva je bilo na območju upravnih enot Ptuj, Ormož in Lenart lani za dodatek za nego otroka izplačanih približno 665.400 evrov.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.