J. Kljajić

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

CSD Spodnje Podravje v okviru svojih dejavnosti upravlja tudi varno hišo na Ptuju. »Dosedanja praksa je bila, da so se otroci po nastanitvi v varno hišo takoj prešolali na eno od tukajšnjih šol. Na tak način smo v preteklosti otroku omogočali obiskovanje šole, preden je sodišče to pravico tudi uradno potrdilo. Zaradi dolgotrajnih sodnih postopkov je ta možnost predstavljala vmesno rešitev, s katero je otroku bila zagotovljena pravica do šolanja in varnosti,« pojasnjujejo v CSD Spodnje Podravje

Sekcija za materinske domove, varne hiše in sorodne organizacije, ki delujejo v okviru Socialne zbornice Slovenije, je s to problematiko seznanila šolsko in socialno ministrstvo, odkoder pa so prejeli le suhoparen odgovor, da če se starša o vprašanjih v zvezi z otrokom in njegovim šolanjem ne uspeta sporazumeti (kar se v primeru nasilja v družini po navadi ne uspeta in ker ženska želi zaradi varnosti ostati na tajni lokaciji) je odločitev v tem primeru izključna pristojnost sodišča.

Otroci zaradi okostenele zakonodaje ne obiskujejo šole

Obstoječa zakonodaja tako žensko, ki je žrtev nasilja in ki sprejme odločitev, da se skupaj z otroki pred družinskim nasiljem umika v varno hišo na oddaljeni lokaciji, postavi v težki položaj, so prepričani v CSD Spodnje Podravje.

Otroci namreč zaradi zakonodaje, ki ne omogoča prešolanja otrok brez podpisov obeh staršev, nekaj časa ne obiskujejo šole, kar pa lahko povzročitelj izkoristi in žrtvi očita, da otroku ne zagotavlja pravice do šolanja.

Nasilneži preko aplikacij sledijo žrtvam

V zadnjem času se v CSD soočajo tudi z vse večjimi pritiski povzročiteljev nasilja na različne institucije in organizacije, preko katerih skušajo posredno ali neposredno vplivati na ravnanja žensk, žrtev nasilja in institucij, s katerimi sodelujejo. Opozarjajo tudi, da je zaradi sodobne tehnologije (pametnih telefonov in drugih naprav) oteženo zagotavljanje varnosti ženskam v varni hiši. Uporabnice morajo pred vstopom v varno hišo na vseh pametnih napravah, ki jih uporablja družina, izključiti lokacijo. Opažamo, da so povzročitelji nasilja poučeni o bolj prikritih možnostih sledljivosti preko različnih aplikacij in računov. Kljub umiku na varno, tako uporabnice še vedno doživljajo psihično nasilje v obliki zalezovanja.

Lani v varni hiši na Ptuju osem žensk in osem otrok

Ptujska varna hiša je bila lani v povprečju zasedena 57-odstotno, večina uporabnic pa v njej prebije dobrega pol leta. Lani se je po pomoč v varno hišo zateklo osem žensk; štiri mame s skupno 16 otroki in štiri ženske brez otrok. Ženske, ki se skupaj z otroki umaknejo v varno hišo, so pogosto življenjsko ogrožene ali v hudi psihosocialni stiski, zaradi katere bivanje v domačem okolju za njih in njihove otroke ni varno. Zaradi zagotavljanja varnosti se s svojimi otroki pogosto odselijo daleč od doma, saj jim na drug način znotraj celotnega sistema pomoči in podpore ne uspe zagotoviti osnovne varnosti zase in svoje otroke.

Stare od 27 do 75 let

Ženske, ki so bile v letu 2025 nastanjene v varni hiši na Ptuju, so bile stare od 27 do 75 let, otroci pa od tri do 15 let. 2 ženski sta prihajali iz občin UE Ptuj, 6 žensk je bilo iz drugih slovenskih občin. Vse ženske so doživljale psihično in fizično nasilje, tri tudi spolno nasilje, pet pa jih je bivši partner izsiljeval še ekonomsko. Nasilju v družini so bili izpostavljeni tudi vsi otroci; največkrat so bili priče nasilnemu vedenju staršev, v enem primeru pa so bili tudi sami žrtve fizičnega nasilja.

V letu 2025 so se iz programa izselile štiri ženske. Vse so si poiskale drugo primerno bivanje: dve sta najeli tržno stanovanje, ena se je po izselitvi bivšega partnerja vrnila v svoje stanovanje, ena pa se je preselila k prijateljici.