Pod kolesi vozil končalo skoraj 6.000 divjih živali
Po podatkih Lovske zveze Slovenije so letos vozniki povozili že 986 prostoživečih žival, lani pa 5908.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Še posebej pogosto se živali pod kolesi najdejo prav spomladi, ko je aktivnost divjadi na vrhuncu.
Spomladi živali iščejo svežo pašo, označujejo svoje teritorije, prve poti opravljajo neizkušeni mladiči. To pa pomeni več prehajanj cest – tudi tam, kjer ni opozorilnih tabel in kjer vozniki divjadi ne pričakujejo.
Največ trkov na relaciji Ptuj - Juršinci
»Na območju naše lovske družine je najhuje na regionalni cesti Ptuj–Juršinci. Ravno danes zjutraj sem v jarku iskal povoženo divjad, pa je nisem našel, saj nisem imel natančnih podatkov, kje se je nesreča zgodila. Ta mesec jih bo največ, do sedaj je bilo že pet povoženih živali. Predvsem breje srne in srnjaki,« pravi Franc Pignar iz Lovske družine Juršinci, ki je zadolžen za odstranjevanje povožene divjadi.
V letu 2025 so po podatkih Lovskega informacijskega sistema Lisjak vozniki na cestah povozili skupno kar 5.908 prostoživečih živali. Največ, kar 3.815 srnjadi, poleg tega pa še 577 lisic, 390 jazbecev, 334 kun belic, 204 jelenjadi, 165 divjih prašičev, štiri medvede in pet volkov. Na slovenskih cestah tako vozniki v povprečju vsak dan povozijo med 15 in 20 srnjadi, ki najpogosteje zaide pred avtomobil.
Divjad odvračajo z zvočnimi napravami in odsevniki, a očitno neučinkovito
Direkcija RS za infrastrukturo si sicer skupaj z raziskovalci divjadi, upravljavci lovišč in Lovsko zvezo Slovenije že dolgo prizadeva za zmanjšanje števila trkov vozil z divjadjo na slovenskih državnih cestah. »Pred časom smo v sodelovanju z Visoko šolo za varstvo okolja, Gozdarskim inštitutom Slovenije in podjetji nameščali zvočne odvračalne naprave in modre svetlobne odsevnike na več kot 400 problematičnih odsekih državnih cest v 169 loviščih oziroma v skupni dolžini več kot 360 kilometrov,« pojasnjujejo na Lovski zvezi Slovenije. Zvočna odvračala so tako namestili na 40 odsekov v dolžini 10 kilometrov, odsevnike pa na 374 odsekov v skupni dolžini 354 kilometrov.
Že pred leti so po besedah Pignarja zvočna odvračala namestili tudi na njihovem območju, a žal niso dovolj učinkovita. Pomagajo si tudi z liki srn ob cestah. »Tudi to je delno učinkovito, a žal nam jih velikokrat tudi ukradejo.«
Več v 16. številki Štajerskega tednika
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.