Arhiv Štajerskega Tednika

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Prav o tem, kako doseči povezovanje in razumevanje med dvema družinama, so govorili na okrogli mizi, ki je pred nekaj dnevi potekala na Ptuju. Rejniško društvo Slovenije jo je organiziralo v sodelovanju s Centrom za socialno delo (CSD) Spodnje Podravje, enoto Ptuj.

Otroci v rejništvo večinoma prihajajo prepozno, že oškodovani

O tem, kako zahtevno je delo rejnikov, je spregovorila Maksimiljana Mali, upokojena socialna delavka, ki se je dolga leta ukvarjala prav s področjem rejništva.Izpostavila je pomen povezovanja in razumevanja med rejniško in biološko družino. „Skrb za otroka mora biti na prvem mestu. Vzpostavljanje dobrega odnosa rejnikov z biološko družino je izziv, a je sodelovanje nujno,“ je prepričana. Zaveda se, da se od rejnikov veliko pričakuje, saj so zadolženi za vzgojo in skrb za otroka. Ob tem je dodala, da v rejništvo velikokrat prihajajo otroci prepozno; vedno bolj oškodovani. Starši so nad njimi izvajali nasilje, zlorabe ali pa enostavno zanje niso ustrezno skrbeli.

„Težko razumemo biološke družine, a po navadi imajo tudi starši teh otrok za seboj težke življenjske preizkušnje,“ ugotavlja socialna delavka. Kot pravi, velikokrat tako ravnajo s svojimi otroki, kot so z njimi ravnali njihovi starši. Odnos do nasilja, spolnosti, vedenjski vzorci, vse to prenašajo naprej. Njihove življenjske zgodbe pa velikokrat v rejnikih do bioloških staršev povzročijo občutek odpora, straha, usmiljenja ...

Rejnikom je Malijeva na srce položila, naj skušajo razumeti tudi biološke starše: „Vse je na rejnikih: vzgoja, vzpostavljanje dobrega odnosa z otroki in biološkimi starši. V korist otrok.«

Izkušnja rejnice: trije otroci, tri povsem različne zgodbe

Preberite več v Štajerskem Tedniku