Foto: Pokrajinska in študijska knjižnica zaznamovala 80 let delovanja
Slavnostni govornik je bil prvi predsednik države Milan Kučan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Pokrajinska in študijska knjižnica (PiŠK) Murska Sobota je včeraj s slavnostno akademijo zaznamovala 80 let svojega delovanja. Jubilej so počastili z besedo in pesmijo, s slednjo so se predstavile Evridike, vokalna skupina KD Ivan Kaučič Ljutomer, pod umetniškim vodstvom Romane Rek, izbrana besedila prekmurskih literatov pa so interpretirali Evgen Car, Gabrijela Granfol Peurača in Vesna Radovanovič. Dogodek je povezovala Norma Bale.
Zbrane je v uvodu nagovorila direktorica knjižnice Klaudija Šek Škafar, ki je spomnila na nekaj pomembnih mejnikov v zgodovini te ustanove. »80 let je za človeka skoraj celo življenje, za ustanovo pa pomeni generacije ljudi, ki so jo ustvarjali, spreminjali in bogatili. Zato danes ne praznujemo le obletnice, ampak 80 let branja, znanja, raziskovanja, kulturnega spomina in srečevanja. Predvsem pa praznujemo prepričanje, da morajo biti knjiga, znanje in kultura dostopni vsakomur,« je dejala med drugim.
Pomembnejše mejnike razvoja PiŠK prikazuje tudi jubilejna razstava Mejniki v razvoju soboške knjižnice med leti 1945 in 2026, ki sta jo pripravila knjižničarja Andrej Pavlič in Julijana Vöröš in je na ogled v avli knjižnice.
Zbrane sta nato pozdravila še župan MO Murska Sobota Damjan Anželj in podžupan Občine Beltinci Roman Činč, slavnostni govornik pa je bil prvi predsednik države Milan Kučan.
V govoru je razkril nekaj svojih spominov, povezanih s soboško knjižnico, predvsem pa se je osredotočil na poslanstva, ki jih knjižnica ima. Eno temeljnih je po njegovem mnenju civilizacijsko poslanstvo, tj. kultiviranje življenja in postavljanje meril za razlikovanje med sprejemljivim in zavržnim.
»Iz knjig, ki so jih spisali največji duhovi človeštva in so postale brezčasne po svojih sporočilih, teh meril ni težko razbrati. Prav zato po vojskovališčih in moriščih po svetu postajata prva žrtev prav knjiga in kultura. Ljudje, ki so sposobni povzročati ali zanikati genocid in množična vojna hudodelstva, zagotovo niso prebrali Jutra v Dženinu ali Sofoklejeve Antigone ali na primer Malega princa. V teh knjigah so zapisane varovalke pred njihovim početjem. Prav zato je nerazumno početje tudi sedanjih slovenskih oblasti, ko finančno in ideološko omejevalno posegajo na področje kulture,« je bil kritičen
Več o dogodku in zgodovini PiŠK pa je v Vestnikovi prilogi Pen, ki izide 26. novembra.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.