Foto: Naš jezik je naš skupni dom, ob prazniku poudarja ministrica
Slovesnost ob dnevu reformacije je bila v Murski Soboti, kjer je zbrane nagovorila ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Na predvečer dneva reformacije je bila v Gledališču Park v Murski Soboti državna proslava, na kateri je bila slavnostna govornica ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc.
Poudarila je, da ko slavimo dan reformacije, pomislimo na Primoža Trubarja in prvi slovenski tiskani knjigi, na protestantizem, Martina Lutra in njegove teze.
"Slavimo mejnike, na eni strani svetle in pomembne v slovenski kulturni zgodovini, na drugi pa take, ki označujejo predvsem razkol znotraj krščanske tradicije. Ob tem se premalo zavedamo, da je Trubarjeva jezikovna prizadevanja in njegovo poslanstvo oznanjanja božje besede ob podpori verski reformi oplajala prav njegova zavezanost pristnemu krščanstvu," je dejala.
Ministrica je nadaljevala, da naj si še tako vneto prizadevamo, pišemo manifeste in pridobivamo različna pravna mnenja, da moramo v 21. stoletju ločevati kulturo od vere, zgodovino oblikovanja slovenskega naroda od zgodovine krščanstva na naših tleh, te povezave ob zori slovenske književnosti nikakor ne moremo zanikati. "Začetki pisne kulture in naše knjižne besede so krščanski," tako Ignacija Fridl Jarc.
Spomnila je, da je Anton Martin Slomšek postavil temelje za razvoj poklicnega založništva. "Krščanstvo torej ni le spodbujalo, ampak je odločilno oblikovalo duhovno življenje na Slovenskem skozi stoletja. Kar še posebej velja za književnost," tako ministrica, ki je dodala, da se je enako kultura razvijala tudi v Prekmurju.
Meni, da je ob vsej tej tradiciji neodgovorno načrtovati, kako bomo posekali krščanske korenine slovenske kulture in po tem upali, da se bo v našem času bujno razcvetala in rodila obilne sadove. "Nasprotno. Stati inu obstati, kot bi rekel Trubar, bo zmogla le, če bo črpala tudi iz izročila, v katerem je nastajala in se izoblikovala in o katerem v preteklem izobraževalnem sistemu nismo slišali skoraj ničesar."
Fridl Jarčeva zato pravi, da je zelo dragoceno, da je Primož Trubar v zadnjih desetletjih postal eno od osrednjih imen slovenske književnosti.
Ob prazniku je poudarila, da je, kar je za slovensko kulturo, narodno zavest in državotvorno držo najpomembnejše, v Svetem pismu izpričani svetosti besede Primož Trubar dodal novo razsežnost. "Najbolj sveta je bila zanj tista beseda, ki je bila izrečena v slovenskem, maternem jeziku." Trubar je tako po njenih besedah našo govorico naredil za vredno knjižnega zapisa in izdaje tiskanih knjig.
"Domača, slovenska beseda je bila za Primoža Trubarja njegova življenjska pot, pot do Boga in do človeka," je povedala in dodala, da je verjel, da slovenščina zmore izraziti tudi najzahtevnejše verske in duhovne vsebine.
"Primož Trubar je prepoznal, da je naš jezik naš skupni dom, da Slovenci svoje zgodovine ne bomo izpisovali z epskimi osvajanji ozemelj, ampak z jezikovno samozavestjo in ponosom," je zatrdila.
Ob koncu pa je še navedla, da je na našem jeziku in slovenski knjigi zgradil temelje naše poznejše narodne zavesti.
"Zato je naša skupna dolžnost, da jih z enakim ponosom čuvamo in utrjujemo, branimo in hranimo, ko brezbrižno gledamo ali celo sami nastiljamo tujejezične napise v našem javnem prostoru, ko nam je malo mar za drastično upadanje bralne pismenosti, ko poskušamo knjižni jezik izenačiti s pogovorno rabo in ga podrediti tehnološkim zahtevam digitalnega sveta ali takrat, kadar molčimo, medtem ko se na slovenskih univerzah krši temeljna ustavna pravica naših študentov do izobraževanja v slovenščini. Ko počnemo vse to, rušimo to, kar so zgradili in utemeljili naši duhovni očetje, med njimi tudi slovenski protestanti, Primož Trubar, Jurij Dalmatin in Adam Bohorič," tako ministrica.
Izpostavila je, da moč besede ni v tem, da jo izrekamo ali zapišemo, ampak v tem, kar z njo naredimo.
Številni nastopajoči
Proslava, ki se je je udeležila tudi predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar, je nosila naslov Pomen (tiskane besede, posvečena pa je bila slovenskemu jeziku, knjigi in dediščini Primoža Trubarja.
Program je režirala Mateja Kokol, zasnovala pa ga je kot pot od ljudskega izročila do zapisane in tiskane besede ter današnjih načinov sporazumevanja.
Nastopili so Anita Gregorec Sedláček, Oskar Kranjc, Aleš Kranjec, Matej Zemljič, Teo Collori & Momento Cigano, Oktet Planika in Vlado Kreslin. Program so soustvarile plesalke Glasbene šole Slavka Osterca Ljutomer ter dijakinje in dijaki Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer. V video prispevkih so sodelovali še Franci Čuš, Klaudija Sedar in Leon Novak.
Več fotografij v spodnji galeriji.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
