Čebelarsko društvo Ljutomer, ki povezuje 60 čebelarjev iz območja občine Ljutomer in bližnje okolice. Ob godu svetega Ambroža, zavetniku čebelarjev, so pripravili mašo za žive in pokojne čebelarje.
Kolesje veselega decembra se v vrtcu Mala nedelja praznično obrača že od začetka meseca. Vsak dan se dogaja kaj zanimivega in posebnega. Tokrat so se nam v vrtcu pridružile članice Sekcije za ohranjanje kulturne dediščine pri Društvu upokojencev Ljutomer. Pod vodstvom Danice Makoter, upokojene učiteljice naše šole, ki so se ji pridružile še Lizika Robinščak, Cvetka Kosi in Zdenka Zorec so najprej predstavile sekcijo, njeno delovanje, tipno knjigo za slepe in njihovo kuharsko uspešnico z domačimi recepti Mešam, kuham in uživam. V igralnici so pripravile manjšo razstavo njihovih izdelkov, ki so si jo z radovednimi očmi ogledali otroci in odrasli. Nato so prikazale in pripravile koruzno zlivanko, pletenke nato pa še kvasenice. Otroci so sodelovali z veliko vnemo in radovednostjo.
Letos mineva 150 let, odkar je Ormož dobil narodno čitalnico, v kateri so se prvič zbrali narodno zavedni domačini. Ob tej priložnosti je Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož pripravila predavanje dr. Mirana Puconje, ki je orisal duh takratnega časa. Predavanje je z naborom domoljubnih pesmi obogatil Moški pevski zbor KŠD Dobrava.
Cerkveni mešani pevski zbor Franceta Cigana Črenšovci je v župnijski cerkvi Povišanja sv. Križa pripravil koncert Marijih pesmi z naslovom Z Marijo skoz življenje. Koncert je bil posvečen pred kratkim preminulemu črenšovskemu župniku in dekanu dekanije Lendava Ivanu Krajncu, ki je bil duhovnik, vzgojitelj, učitelj, velik in srčen prijatelj otrok, mladih in starejših ter dober poslušalec. Obiskovalce, ki so se udeležili Marijinega koncerta, je bogata duhovna Marijina melodija mešanega pevskega zbora pod vodstvom zborovodkinje Katje Kovač in organista Danijela Kovač tisti večer nežno objela in se dotaknila vseh src v cerkvi. Ob spremljavi zbora so še nastopili Danijel Kovač na klaviaturah, Katarina Tikvič na flavti, Neža Tikvič in Klara Kovač na violini ter Jakob Kovač na rogu. Zapeli so enajst pesmi, ob koncu pa še skupno Ko bi jaz zvonček bil.
Lahko jih obožujete, lahko pa vam sploh niso pri srcu, a dejstvo je, da gotovo znate na pamet vsaj eno njihovo uspešnico. Kingstoni, ustanovljeni leta 1994, so ena najuspešnejših skupin pri nas in ena redkih, ki tudi po dveh desetletjih še vedno ni založila recepta za kovanje (predvsem poletnih) hitov.
Otroci so na delavnicah ustvarjali s članicami Sekcije za ohranjanje kulturne dediščine pri DU Ljutomer.
Mešani pevski zbor Štefana Kovača je v soboto v murskosoboški cerkvi Svetega Nikolaja s koncertom obeležil svetovni dan zborovskega petja.
V lendavski sinagogi sta na glasbenem večeru, ki so ga poimenovali Lirične strune, nastopila Mala vokalna skupina Lirika iz Lendave ter Guitar trio iz Čakovca. Pripravili so tudi recitacije pesmi v slovenskem, madžarskem in srbskem jeziku.
»Našli smo se v šoli,« se smeje Miran Flegar, eden od članov pomurske glasbene zasedbe V fájne. Govori pa o Osnovni šoli II v Murski Soboti, kjer sta on in drugi ustanovni član Marko Wolf pedagoga, Tara Jug in Katarina Šebök, ki predstavljata ženski del skupine, pa sta tam obiskovali pouk.
V galeriji Kulturnega doma Gornja Radgona, je domači Fotoklub Proportio divina, katerega predsednik je Ivo Borko, s fotografsko razstavo obeležil okrogel jubilej, 10 let obstoja.
Pred koncem leta Zveza kulturnih društev Lendava že tradicionalno izda literarno-likovni zbornik Pobiralci rose. Ta odseva multikulturnost ljubiteljske ustvarjalnosti v pokrajini ob Muri, saj so besedila v slovenskem, madžarskem, hrvaškem, srbskem in romskem jeziku.
Da festival Glas mladih Slovenije, ki poteka v Črnomlju in letos praznuje 40-letnico delovanja, išče svoje korenine, so na socialnih omrežjih zasledili tudi člani skupine Doroja iz Murske Sobote. Trio, ki ga sestavljajo Dorina Gujt, Roman Kovačič in Janez Žekš, so pred 34 leti sodelovali na tem festivalu in zmagali. Zato so v tem prepoznali tudi del svoje zgodbe, jo želeli oživiti in organizatorjem festivala pomagati pri obujanju in zbiranju spominov.
Generalni vikar in urednik publikacij soboške škofija Lojze Kozar mlajši je na tiskovni konferenci predstavil osrednje publikacije, ki jih je letos izdala soboška škofija. K založniški dejavnosti škofije lahko štejemo tudi izid dveh knjig, ki jih je izdala župnija Odranci.
V spomin pesniku Milanu Vincetiču so v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota pripravili literarno likovni večer. Kako so ga doživljali, kot pesnika, prijatelja, kako so vstopali v njegove svetove poezije, so se ga spominjali akademski slikar Zdenko Huzjan, umetnostni zgodovinar Janez Balažic in literarni zgodovinar Franci Just.
V lendavski gledališki in koncertni dvorani so se na prireditvi Praznujmo skupaj predstavile kulturne skupine iz sedmih občin lendavske upravne enote, ki so se čez leto uvrstile na regijska in državna srečanja ali so dosegle druge pomembne uspehe. Tokrat so nastopile skupine, ki so letos praznovale okrogle jubileje.
Danes, ko obeležujemo obletnico rojstva največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerno, že tradicionalno svoja vrata odpirajo muzeji, gledališča in druge kulturne ustanove. Na Ta veseli dan kulture bo po Sloveniji potekalo več kot 300 brezplačnih dogodkov.
V kulturni dvorani Gimnazije Ptuj je novembra potekal 8. regijski tematski koncert srednješolskih in odraslih pevskih zasedb Štajerske in Pomurja, na katerega je povabila OI JSKD Ptuj.
Kulturno društvo Peter Dajnko iz Črešnjevec je v Domu kulture Gornja Radgona pripravilo Miklavžev koncert; že enajsti.
29. novembra 1958 je v Gasilskem domu v Murski Soboti začel oddajati prvi radio v Pomurju, ki se je takrat imenoval Radio Murska Sobota. Radio, ki se je v Murski val preimenoval leta 1993, danes oddaja na dveh frekvencah, 94,6 in 105,7, v svojem programu posveča posebno pozornost Slovencem iz Porabja, Romom, vsem pomurskim verskim skupnostim in ljudski glasbi. Na slovesnosti, na kateri so se sprehodili skozi šest desetletij življenja radia, so nastopili pomurski glasbeniki, govorca pa sta bila direktorica Murskega vala Marjanca Győrek in urednik Dejan Fujs. Več pa v tiskani izdaji Vestnika.
Cimbalist Andi (Andrej) Sobočan se je igranja cimbal najprej učil od znanega cimbalista Miške Baranje, potem pa se je izobraževal s pomočjo tuje strokovne literature. V slovenskem jeziku namreč ni bilo nobenega učbenika. Pred leti se je zato odločil, da bo napisal učbenik za pouk cimbal v prvem in drugem razredu osnovnega glasbenega izobraževanja v slovenskem jeziku.
