»K uspehu v čebelarstvu je treba malo orodja, pa veliko spretnosti in strok
Življenje v panju: medena pripoved Šaleške doline
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Star čebelarski rek velja še danes, čeprav vemo, da so za uspešno čebelarjenje nujni primerni panji in točila, skrb za čistočo, pravilno rokovanje s čebelami, redni pregledi in zdravljenje. Kljub temu ostajata nadgrajevanje znanja in praktično učenje temelj uspešnega čebelarja. Tako je bilo pred stoletji in tako je tudi danes, kar potrjujejo čebelarji in predsedniki čebelarskih društev Šaleške doline ob letošnji občasni razstavi Muzeja Velenje Življenje v panju: medena pripoved Šaleške doline, katere avtorja sta Peter Vrčkovnik in Špela Regulj.
Rokopisni izvirnik Knjiga zapisnikov Čebelarske družine Velenje
Med razstavljenimi predmeti in arhivskim gradivom je tudi rokopisni izvirnik Knjiga zapisnikov Čebelarske družine Velenje, ki ga hrani Muzej Velenje. Gre za zbirko kronološko urejenih zapisnikov občnih zborov, sestankov in predavanj od leta 1928, ko je pod vodstvom čebelarja in učitelja Frančiška Mlinška nastalo Čebelarsko društvo Velenje, do leta 1965. Rokopis se bere kot dnevnik delovanja društva ter predstavlja dragoceno pričevanje o razvoju čebelarstva tako v lokalnem kot v širšem slovenskem prostoru, prizadevanjih za napredek in povezovanje ter izzivih, s katerimi so se srečevali v Šaleški dolini med letoma 1928 in 1965. Osrednje vodilo društva je bilo pridobivanje in širjenje teoretičnega ter praktičnega znanja med člani in ozaveščanje javnosti. To ostaja pomembno še danes, v času globalnega onesnaževanja, intenzivnega kmetijstva in posledičnih podnebnih sprememb, ki vplivajo na rastlinstvo, čebele in njihovo pašo.
Naša naravna in kulturna dediščina
Razstava predstavlja preteklost čebelarstva na Slovenskem in v Šaleški dolini, hkrati pa odpira vprašanja njegove prihodnosti. Med drugim obiskovalcem približa pomen plemenilnih postaj, ki skrbijo za ohranjanje čistokrvne kranjske matice, ene najpomembnejših posebnosti slovenskega čebelarstva. Naša naravna in kulturna dediščina, ki jo pogosto jemljemo za samoumevno, lahko hitro izgine. Njene vrednosti se pogosto zavemo šele, ko je ni več. Zato poleg ohranjanja kulturne dediščine muzej skupaj s čebelarji in čebelarskimi društvi (ČD Ravne-Šoštanj, ČD Vinska Gora, ČD Šmartno ob Paki in ČD Mlinšek Velenje) širi zavedanje o pomenu čebel, čebelarstva ter ohranjanja narave. Pri tem sta znanje in ozaveščanje ključnega pomena.
Razstava Življenje v panju je rezultat sodelovanja
Muzeji, ki skrbimo za premično in nesnovno dediščino, moramo biti tudi odprti prostori druženja in ustvarjalnosti ter stičišče znanj, zgodb in izkušenj, pomembnih za prihodnost. Razstava Življenje v panju je rezultat sodelovanja številnih posameznikov, društev in ustanov, med njimi Oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Šolskega centra Velenje (Šola za storitvene dejavnosti ter Elektro in računalniška šola), zbiratelja Alimpija Košarkoskega in številnih drugih sodelujočih. Bogato fotografsko, video- in arhivsko gradivo ter čebelarski predmeti iz Šaleške doline pričajo, da je čebelarska dediščina tega prostora živa, bogata in vredna ohranjanja.
Razstava je na Velenjskem gradu na ogled do konca poletja 2026.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.