Pixabay

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

December, ki ga pogosto opisujemo kot najbolj čaroben čas leta, je za mnoge tudi eden najtežjih. Za svetlečimi okraski, prazničnimi melodijami in pričakovanjem veselja se pogosto skrivajo povsem drugačne zgodbe: povečana napetost, občutki osamljenosti, naporni družinski odnosi ali pa spomini, ki jih raje ne bi prebujali. »Čeprav prazniki nosijo podobo topline in bližine, raziskave kažejo, da velik delež ljudi ravno v tem obdobju doživlja več stresa, tesnobe in čustvene preplavljenosti,« pravi Katja Maksić, zakonska in družinska terapevtka, ki smo jo povabili na pogovor.

Kaj je praznični stres?

»Praznični stres je posebna vrsta stresa, ki se pojavi v času praznikov in se razlikuje od vsakodnevnih obremenitev. Nastane zaradi kombinacije visokih pričakovanj, tesnobe ob prazničnih obveznostih, več družinskih obveznosti ter finančnih in časovnih pritiskov, kar lahko močno obremeni naš psihološki sistem. Mesec december je precej drugačen od preostalih mesecev v letu: več je zabav, več popitega alkohola in hrane, manj je spanca, več nakupovanja in manj telesne aktivnosti. Hkrati so decembrski dnevi najkrajši v letu, zato dobimo najmanj sončne svetlobe, kar lahko poveča utrujenost in tveganje za razvoj depresije,« odgovarja Maksić in doda, da je december tudi mesec družinskih srečanj, ki pogosto aktivirajo stare rane in nerazrešene konflikte. Za koga je praznični čas najtežji? »Praznični čas je najtežji za tiste, ki imajo napete medosebne odnose, slabe spomine na pretekle praznike, za osebe, ki so doživele izgubo in ločitev, ter tiste, ki se spopadajo z osamljenostjo. Prazniki predstavljajo dodatno čustveno obremenitev in pogosto aktivirajo stare rane, spomine in občutke izgube, zavrnjenosti, osamljenosti ali žalosti.«

Zakaj se napetosti v družini pogosto vrnejo prav v prazničnem času?

»Prazniki pogosto potencirajo to, kar je v družinskem sistemu prisotno skozi leto ali celo desetletja. Rekli bi lahko, da prazniki delujejo kot povečevalna lupa – vse, kar je v odnosih nerazrešeno, se v tem času lahko še bolj okrepi. V trenutku se aktivirajo nepredelani konflikti, stare zamere ali že znane dinamike med sorojenci in starši, ki jih skozi leto lažje potisnemo v ozadje.« Praznični stres lahko močno zmanjšamo, če k decembru pristopimo bolj sproščeno, realno in predvsem v stiku s sabo. »Prvi korak je, da se znebimo toge predstave o popolnih praznikih. Drugo pomembno področje je odnos do naših bližnjih. Namesto da jih poskušamo spreminjati ali se trudimo, da bi bili odnosi popolni, sprejmimo, da so ljudje takšni, kot so. Edina oseba, ki jo lahko resnično spremenimo, smo mi sami. Prazniki so lahko priložnost, da na odnose pogledamo na novo: da se pogovorimo drugače kot doslej, se osvobodimo starih družinskih vlog in poiščemo bolj zdrav način povezovanja. Ne iščimo popolnosti – raje iščimo iskrenost in človeško toplino,« pojasni družinska terapevtka in spomni, da lahko stres močno zmanjšamo tudi tako, da si poenostavimo obdarovanje. Manj je več – premišljeno, iskreno in preprosto darilo ima večjo vrednost kot nakupovalna evforija. Mnoge obremenjujejo finančni in časovni pritiski, zato je dobro vnaprej določiti meje in se jih držati.