Naš čas

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Krajani predvsem levega dela ob reki Savinji v Letušu (na meji med občinama Braslovče in Šmartno ob Paki), združeni v civilni iniciativi proti izselitvi z območja po avgustovskih poplavah iz leta 2023, so se v minulih dneh po pomoč obrnili na pristojne inšpekcijske službe in na medije. V dopisu so opozorili na nevarnosti, ki prežijo v neurejeni okolici nekaterih na pol porušenih objektov, ki jih je odkupila država, a stvari slednja ne ureja tako, kot to določa pogodba. »Stanje je alarmantno. S prošnjo po takojšnji ureditvi razmer smo se obrnili na urad za varstvo človekovih pravic, na medobčinsko inšpekcijo, redarstvo in varstvo okolja. V tem trenutku se počutimo kot »drugorazredni občani«, so med drugim zapisali.

Prisiljeni živeti v neurejenem okolju

Bojan Arčan, prvo podpisani na seznamu civilne iniciative proti izselitvi z območja, je takole pojasnil razloge za skrbi: »Država želi po poplavah seliti celotno naselje, a se je temu nesmiselnemu ukrepu uprlo nekaj gospodinjstev in smo s tožbo zmagali na upravnem sodišču. To je dosodilo, da selitve približno 30 objektov niso upravičene. Poleg nas tožnikov v naselju še vedno živi kar veliko število občanov, ki so sicer sprejeli ponudbo države o selitvi, a še čakajo na zemljišča, na katerih si bodo postavili nove domove. Na to čakajo že tri leta in bodo najbrž čakali še vsaj pol leta ali več! So pa med določenimi prisilno izseljenimi tudi taki, ki so sprejeli ponudbo države, a so v tem času našli drugačne rešitve in so se že izselili. Ti so svoje hiše in zemljišča pustili v katastrofalnem stanju, ki je za blizu 80 tam še živečih ljudi zelo moteče. Hiše so na pol porušene, nekateri prejšnji lastniki so iz njih odstranili, kar se je odstraniti dalo (vrata, okna, strehe…), prav tako sedaj nihče ne ureja okolice. Tako zemljišča prekriva visoka trava ali so zaraščena s čim drugim, žive meje segajo na dovozne ceste, so previsoke ... Za urejenost bi moral po pogodbi poskrbeti lastnik zemljišča, torej država, saj so ljudje z njo že sklenili pogodbe in večina med njimi ji je tudi že dala ključe objektov. Država določil iz pogodbe v zvezi s tem ne upošteva. Nevarnosti zaradi nepreglednosti ceste ter previsokih in razraščenih živih mej prežijo praktično na vsakem koraku. Na to, kdo bo prevzel odgovornost ob morebitni nesreči, je med drugim že opozoril izvajalec šolskih prevozov otrok. Počasi se bodo tam začele zadrževati živali, ki so lahko nevarne za ljudi (kače in podgane).«

Nevarni so tudi objekti

Posebej nevarni, dodaja Arčan, so tudi objekti. Pri tem je najbolj izstopajoč objekt Letuš 148. Hiša je na pol podrta, ker nima več temeljev. »Njeni lastniki so ključ predali državi že kar pred nekaj časa, hiša pa se iz neznanih razlogov ne podre, čeprav bi jo bilo treba odstraniti po predaji ključa po približno šestih mesecih. Tako določa pogodba. Po našem mnenju jo želi država »ohraniti«, saj je to edina hiša v naselju, ki ni primerna za bivanje. Pri tem je treba poudariti, da je v takšnem stanju zato, ker ji je »zmanjkalo« temeljev in ne zaradi sile vode. V deset metrov stran oddaljenem sosednjem objektu namreč stanovalci niso imeli niti centimetra vode. K temu razmišljanju nas napeljuje dejstvo, da so se v naselju že porušili določeni objekti, katerih lastniki so z državo precej kasneje sklenili dogovor. Ta hiša je skrajno nevarna, še posebej v času bližajočih se šolskih počitnic. Marsikaterega otroka zna pritegniti k raziskovanju njene notranjosti, kar pa je lahko smrtno nevarno.« Kot še navaja sogovornik, je med drugim zelo moteče tudi poplavljeno vozilo, ki ga po treh letih lastnik še vedno ni odstranil.

Bojan Arčan nam je še povedal, da so se na njihov dopis oziroma prošnjo prejšnji teden mudili na terenu odgovorni s celjskega medobčinskega inšpektorata. Po ogledu stanja so dali prav ugotovitvam civilne iniciative in izraženi potrebi po nujnem ukrepanju. »Ob tem moram izpostaviti še odgovor Boštjana Šepica (vodje vladne službe za obnovo po poplavah in plazovih) na vprašanje novinarke ene od medijskih hiš, zakaj omenjena hiša še ni odstranjena. Dejal je namreč, da so pridobili predračun za njeno odstranitev, a je bil previsok. Sedaj naj bi iskali ugodnejšo ponudbo. V civilni iniciativi menimo, da gre za zavajanje, glede na to, da je država odstranila pet, šest objektov, za katere je sklenila dogovor z lastniki o izselitvi kasneje kot za sporen objekt,« je sklenil Arčan.

naš čas