Šoštanj
Boris Goličnik: »Zeleni prehod ne sme biti izveden mimo ljudi«
Spremljajte aktualne politične zgodbe
Ob šoštanjskem občinskem prazniku z županom Borisom Goličnikom tudi o polemikah pri načrtovani gradnji plavajoče sončne elektrarne na Družmirskem jezeru.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Premogovnik, Termoelektrarna Šoštanj (Teš) in energetika so desetletja zagotavljali več tisoč delovnih mest ter pomemben del gospodarske varnosti celotne Šaleške doline.
Zato ljudem ne bi želel govoriti, da razloga za skrb ni. A lahko rečem, da imamo danes bistveno jasnejše temelje za prehod, kot smo jih imeli še pred nekaj leti,« je v luči napovedanega zaprtja Premogovnika Velenje in s tem povezane izgube številnih delovnih mest poudaril župan Boris Goličnik, ki končuje svoj prvi mandat in se bo novembra potegoval za drugega.
Kakšno stališče zavzema glede načrtovane gradnje plavajoče sončne elektrarne (PSE) na Družmirskem jezeru?
Župan Boris Goličnik je uvodoma dejal, da Občina Šoštanj projekta PSE ne podpira za vsako ceno. »Podpiramo razvoj, vendar pod jasnimi pogoji. Zahtevamo okoljsko sprejemljivost, konkretne koristi za lokalno skupnost in ohranitev jezera ter njegovega obrežja za šport, rekreacijo, naravo in razvoj turizma.«
Toda okoljevarstveniki, predstavniki Šaleškega EKO gibanja, ribiči in drugi občani opozarjajo na negativne vlive takega projekta na okolje.
O vplivih na okolje morajo odločati stroka in postopki, ki jih določa zakonodaja. Zato so pomembne okoljske presoje in strokovne podlage. Če se pokažejo nesprejemljivi vplivi, jih je treba upoštevati.
Občina je marca letos s HSE podpisala pismo o nameri in sporazum o nadomestilu zaradi omejitvenih učinkov državnega projekta. Želimo urejeno območje jezera, dostop do vode, peš- in kolesarske poti, športne in rekreacijske površine ter druge vsebine za občane.
Prav tako želimo, da energetski projekti ustvarjajo gospodarske koristi in nova delovna mesta. Šoštanj je pripravljen sodelovati pri zelenem prehodu Slovenije, vendar ta ne sme biti izveden mimo ljudi, ki tukaj živijo.
Med občani je prisotna negotovost glede prihodnosti Šaleške doline po zaprtju Premogovnika Velenje. Skrbijo jih predvsem delovna mesta. Vlada zagotavlja podporo pri razvoju Šaleške doline na novih temeljih. So občani lahko mirni?
Vsekakor razumem njihovo skrb. Premogovnik, Teš in energetika so desetletja zagotavljali več tisoč delovnih mest in pomemben del gospodarske varnosti celotne Šaleške doline. Zato ljudem ne bi želel govoriti, da razloga za skrb ni.
A lahko rečem, da imamo danes bistveno jasnejše temelje za prehod, kot smo jih imeli še pred nekaj leti. Sprejeta sta bila zakon o postopnem zapiranju velenjskega premogovnika in zakon o razvojnem prestrukturiranju Saša premogovne regije.
Prvi zagotavlja socialno varnost zaposlenih, prekvalifikacije, možnosti predčasnega upokojevanja in urejeno postopno zapiranje rudnika, drugi zakon obljublja ustvarjanje pogojev za nova podjetja, naložbe in nova kakovostna delovna mesta.
Toda zakoni sami po sebi niso dovolj. Papir prenese marsikaj, mar ne?
Se strinjam. Pravični prehod bo zares pravičen samo, če bomo izgubljena delovna mesta nadomestili z novimi, s kakovostnimi in z dobro plačanimi. Ta delovna mesta morajo biti ustvarjena v Šaleški dolini.
Energetsko znanje, infrastrukturo, prostor in industrijsko tradicijo moramo uporabiti kot osnovo za novo razvojno obdobje. Šoštanj je več kot stoletje nosil velik del okoljskega in prostorskega bremena slovenske energetike.
Zato upravičeno pričakujemo, da bo v času razvojnega prehoda deležen tudi sorazmernega dela novih naložb, delovnih mest in razvojnih priložnosti. Naš cilj mora biti zelo jasen: da mlademu človeku čez deset ali dvajset let ne bo treba zapustiti Šoštanja, da bo dobil dobro službo.
Katere naložbe ste uresničili v zadnjem letu?
Izpostavil bi ureditev Športnega parka Šoštanj, kmalu se bo začela gradnja prizidka k Osnovni šoli Karla Destovnika - Kajuha. Preuredili smo Cankarjevo cesto, obnovili Cesto talcev in del Levstikove ceste z vodovodom, meteorno in s fekalno kanalizacijo
Asfaltirali smo cesto proti območju Hliša, v Lokovici na območju Konovšek smo zgradili nov vodovod in obnovili cesto ter uredili pešpot v Lokovici.
V Centralni čistilni napravi Šaleške doline je bila končana gradnja novega plinohrana. Končujemo obnovo vodovoda Florjan na območju Penšek, gradimo vodovod Zgornje Ravne. Obnoviti nameravamo približno tri kilometre lokalnih cestnih odsekov.
Na območju Levstikove in Aškerčeve ceste bomo obnovili kanalizacijo, ob tem nadaljujemo dejavnosti za gradnjo kanalizacije Velunja, ki je povezana z gradnjo hitre ceste.
Ste vse posledice obsežnih poplav leta 2023 že uspeli odpraviti?
Ne. Razsežnost katastrofe avgusta 2023 je bila v naši občini izjemna. A v treh letih smo že veliko naredili. Tam, kje je mogoče, želimo zgraditi infrastrukturo, ki bo bolj odporna na skrajne vremenske dogodke.
Že leta 2024 smo za najnujnejšo odpravo posledic namenili približno 12,2 milijona evrov. Sanirali smo 47 plazov, prenovili enajst cestnih odsekov in pet mostov ter odkupili zemljišča za nadomestitvene gradnje.
Do začetka letošnjega avgusta je v postopku še 55 mostov in trinajst mostov, ob tem prenavljamo tudi več poškodovanih cestnih odsekov.
Za prebivalce naselja Pohrastnik ste zagotovili 32 parcel pod Vilo Široko. Kdaj bodo komunalno opremljene in primerne za gradnjo?
Parcele bodo komunalno opremljene še letos. Na seznamu za preselitev je v naši občini približno štirideset družin, pri čemer niso vse iz Pohrastnika. Večina parcel je že zasedenih, le še nekaj je prostih.
Za občino je bilo pomembno predvsem, da ljudem, ki so morali zaradi posledic naravne nesreče zapustiti svoje domove, omogočimo možnost, da ostanejo v domačem okolju in si tukaj ustvarijo nov dom.
Se število prebivalcev v vaši občini povečuje ali zmanjšuje? Imate priseljence iz drugih držav? Kako se prilagajajo na novo okolje in kulturo?
Zanimiv je podatek, da smo imeli 1. januarja 2025 in 1. januarja 2026 po podatkih Sursa enako število prebivalcev – 9.007. Da, tudi v naši občini živijo ljudje, ki so se priselili iz drugih držav. To je danes običajno v vseh slovenskih občin.
Pri vključevanju se seveda pojavljajo tudi nekateri izzivi, predvsem zaradi jezika. To opažamo v šolah, zdravstvu in pri vsakodnevnem urejanju različnih zadev.
Ko pride oseba živet v naše okolje, mora dobiti možnost, da se vanj vključi, hkrati mora sprejeti pravila, jezik in način življenja skupnosti, v katero se je priselila. Znanje slovenskega jezika je pri tem ključno, predvsem zaradi otrok. Vključevanje mora biti dvosmeren proces: skupnost mora omogočiti vključevanje, od posameznika pa upravičeno pričakujemo pripravljenost, da se vključi.
Kakšne so potrebe po najemnih neprofitnih in tržnih stanovanjih? Jim občina sledi?
Potrebe po stanovanjih obstajajo in pričakujemo, da bodo še večje, predvsem pri mladih in mladih družinah.
Občina Šoštanj ima v lasti več kot 130 stanovanj, nekatera so že dotrajana. Zato pripravljamo celovit načrt prenove občinskih stanovanj. Obnavljali jih bomo postopoma in nato pripravili nov razpis za oddajo stanovanj v najem.
Občina ima na voljo začasne bivalne enote, ki jih lahko ponudimo občanom, ki se nenadoma znajdejo v stanovanjski stiski.
Dolgoročno ne smemo razmišljati le o številu občinskih stanovanj. Če želimo, da mladi ostajajo v Šoštanju oziroma da se sem priseljujejo mlade družine, potrebujemo dostopna stanovanja, zemljišča za gradnjo in kakovostno življenjsko okolje. Stanovanjska politika je zato tudi razvojna in demografska politika občine.
Pravite, da boste ponovno kandidirali za župana. Zakaj?
Ker čutim odgovornost, da delo, ki smo ga začeli, tudi nadaljujemo. Ta mandat je bil vse prej kot običajen. Doživeli smo katastrofalne poplave, kakršnih naša občina ne pomni, hkrati smo vstopili v eno največjih gospodarskih in družbenih sprememb v zgodovini Šaleške doline – izstop iz premoga in prestrukturiranje regije.
Prepričan sem, da Šoštanj potrebuje samozavestnejšo razvojno politiko. Dolga desetletja smo veliko dajali. Tako prostor, okolje kot energijo. Zdaj prihaja obdobje, ko moramo znati tudi jasno povedati, kaj pričakujemo v zameno: naložbe, nova delovna mesta, urejeno okolje in razvojne priložnosti za naše ljudi.
Kaj bo vaše osrednje sporočilo ob letošnjem prazniku občankam in občanom?
Predvsem bi se jim rad iskreno zahvalil. Za nami so res zahtevna leta. Poplave leta 2023 so pokazale, kako hitro se lahko življenje spremeni, hkrati so pokazale tudi, kako močna skupnost smo, ko stopimo skupaj.
Pred nami je prav tako zahtevno obdobje. Končuje se obdobje premogovništva, ki je več kot stoletje zaznamovalo Šoštanj in celotno Šaleško dolino. Toda tega ne smemo razumeti samo kot konec nečesa. To mora biti tudi začetek novega obdobja Šoštanja.
Želim si občino, v kateri bodo mladi videli svojo prihodnost, v kateri bodo imeli možnost dobiti dobro službo, si ustvariti dom in družino. Občine z dobro razvito infrastrukturo, s kakovostno šolo in z vrtci, urejenimi naselji, s športnimi in kulturnimi vsebinami ter z okoljem, na katero bomo lahko ponosni.
Predvsem želim, da ohranimo tisto, kar se je v najtežjih trenutkih že večkrat pokazalo kot največja moč naše občine, to je povezanost ljudi.
Zato želim občankam in občanom ob letošnjem občinskem prazniku sporočiti, da je Šoštanj v svoji zgodovini prestal zelo veliko sprememb in preizkušenj. A je vedno znal vstati in iti naprej. Tudi danes imamo priložnost, da iz obdobja velikih sprememb ne izidemo šibkejši, ampak močnejši – kot občina, ki spoštuje svojo preteklost, odločno zastopa svoje interese in samozavestno gradi uspešno prihodnost.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
