Dobje
Franc Leskovšek: "Če mladih ne bomo zadržali v Dobju, bo kraj zamrl"
Spremljajte aktualne politične zgodbe
Z županom Francem Leskovškom smo se ob občinskem prazniku pogovarjali o razvojnih izzivih Občine Dobje. Občinska uprava razmišlja tudi o novem datumu občinskega praznika.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Enote doma starejših v Dobju še nekaj časa ne bo, čeprav je že vse kazalo, da se bo gradnja lahko začela. Zapletlo se je pri financiranju, a župan Franc Leskovšek pravi, da ne bodo vrgli puške v koruzo, saj si bodo še naprej prizadevali za to naložbo. Prebivalci Dobja želijo imeti dom starejših v domačem okolju.
»Želimo poskrbeti za starejše občane, a se ob tem zavedamo, do bo občina morala več narediti tudi za to, da bodo mladi ostali v domačem kraju, sicer se prihodnosti naše občine slabo piše,« poudarja župan, ki bo jeseni končal četrti mandat. Za ponovno kandidaturo na lokalnih volitvah se ni odločil.
Občina Dobje praznuje 22. julija, vendar so slovesnost ob občinskem prazniku organizirali že sredi junija, ker občina obnavlja prostore doma kulture in ker so junija otroci še v šoli ter so lahko sodelovali v kulturnem programu.
»S svečano prireditvijo smo pohiteli tudi zato, ker je večina občanov sredi julija na dopustu, med njimi tudi prejemniki občinskih priznanj. Zato v Dobju razmišljamo o spremembi datuma občinskega praznika. Najverjetneje bo to junija, a datuma še nismo dorekli. O tem bomo še razpravljali,« pravi župan Franc Leskovšek.
Katere razvojne pridobitve je občina zagotovila v zadnjem letu?
Najprej bi izpostavil posodobitev vodovodnega omrežja na območjih Večjega Brda, osnovne šole in obrtne cone. Stala je 350 tisoč evrov. Na vodovodnem sistemu smo z gradnjo dveh dodatnih vodohranov povečali zaloge vode in tako bistveno izboljšali oskrbo s pitno vodo. Na ta vodovodni sistem je priključenih približno tristo gospodinjstev.
»Mladi se iz Dobja žal izseljujejo. Če jih ne bomo uspeli zadržati, bo kraj zamrl.«
Med drugim smo obnovili sanitarije in učilnice ter ograjo na športnem igrišču pri osnovni šoli in prenovili igrišče za odbojko na mivki. Uredili smo avtobusno postajališče v naselju Jezerce. Do konca letošnjega leta nameravamo posodobiti približno štiri kilometre cestnih odsekov.
Občina je med drugim prispevala denar za novo gasilsko vozilo. Koliko je stalo?
Prostovoljno gasilsko društvo, ki letos obeležuje petdeset let, je kupilo novo avtocisterno GV1. Stala je 340 tisoč evrov, občina je prispevala 150 tisočakov, preostanek je zagotovilo gasilsko društvo s pomočjo donatorjev. S to najnovejšo pridobitvijo izboljšujemo požarno varnost v naših krajih.
Med Dobjani je že dlje časa prisotna želja po gradnji enote doma za starejše. Kdaj bodo zabrneli delovni stroji?
Smo starajoča se družba, kar se odraža tudi v naši lokalni skupnosti. Med občani je že dlje časa prisotna želja, da bi imeli v domačem kraju dom starejših. Veliko naporov smo vložili v priprave na gradnjo, pridobili smo evropska sredstva v višini 2,8 milijona evrov in podpisali pogodbo s pristojnim ministrstvom. Občina je zagotovila tudi gradbeno dovoljenje.
In kje se je zapletlo?
Zapletlo se je pri razpisu za izbiro izvajalca gradbenih del. Na prvi razpis se ni prijavil nihče, na ponovljenega so prispele tri prijave, a je bila najbolj ugodna ponudba petsto tisoč evrov višja od zneska, ki ga je nameravala prispevati država. Tako je začetek gradnje splaval po vodi. Žal. Mislim, da bo država morala 2,8 milijona evrov vrniti v Bruselj.
Ste obupali?
Ne, nismo vrgli puške v koruzo. Jeseni si bomo še prizadevali za uresničitev naložbe. Upamo, da bo vlada v prihodnjih letih vendarle zagotovila denar za gradnjo enote doma starejših v naši občini. Kot sem že omenil, imamo projekt in tudi gradbeno dovoljenje že pripravljena. Ker nameravamo enoto doma starejših graditi na mestu nekdanje osnovne šole, bomo stavbo še to poletje porušili.
Kot pravite, ima občina težave tudi pri uveljavljanju sprememb v občinskem prostorskem načrtu. Za kakšne težave gre?
Občinski prostorski načrt (OPN) smo sprejeli že leta 2018, pred štirimi leti smo prisluhnili občanom, ki so izkazali željo po gradnji stanovanjskih hiš. Zato smo pripravili dopolnitve OPN. V naši občini potrebujemo zemljišča za individualno stanovanjsko gradnjo, a jih še nismo uspeli zagotoviti, ker čakamo na odobritev pristojnih na državni ravni.
Ti birokratski postopki trajajo nedopustno dolgo. V naši občini imamo kar nekaj stavbnih zemljišč, a so del posesti večjih kmetij. Kmetje seveda ne želijo, da bi nekdo prišel gradit hišo na njihovo dvorišče. Mladi izgubljajo potrpljenje in se izseljujejo. Če ne bomo uspeli zadržati mladih, bo kraj zamrl.
Da bi obdržali mlade v občini, je treba skrbeti tudi za dobre pogoje v vrtcu in šoli. Vam to uspeva?
To nam uspeva. Kmalu bomo končali celovito prenovo osnovne šole. Tudi v vrtcu, ki ima pet oddelkov in pol, imajo malčki ter vzgojiteljice dobre pogoje. Obiskuje ga devetdeset otrok, polovica jih prihaja iz sosednjih občin.
»Pred približno štirimi desetletji sem se zaposlil v takratni Krajevni skupnosti Dobje, To je bil čas, ko v našem kraju nismo imeli asfaltiranih cest niti vodovoda in vrtca, prikrajšani smo bili tudi za številne druge pridobitve, ki jih danes jemljemo kot samoumevne.«
Kako uspešni ste pri črpanju državnih in evropskih sredstev za razvojne naložbe?
Ker smo majhna občinska uprava, se pri pripravi razpisov poslužujemo zunanjih izvajalcev. Večja težava je, ker se majhne občine sploh ne moremo prijavljati na razpise evropskega kohezijskega sklada. To bi se moralo spremeniti.
Dobje je majhna občina s približno tisoč občani. S čim se preživljajo? Delovnih mest v vaši občini skoraj ni.
Večina naših prebivalcev se vozi v službo v bolj ali manj oddaljena mesta – v Šentjur, Štore in Celje, tudi v Ljubljano. V naši lokalni skupnosti zaposluje le podjetje Hrib Dobje, imamo tudi nekaj obrtnikov. Le približno deset kmetij se preživlja zgolj s kmetijsko dejavnostjo, na večini drugih kmetij je vsaj eden v družini zaposlen.
Nameravate v občini razvijati turizem?
Za razvoj turizma nimamo naravnih danosti, kot je na primer termalna voda. Zato smo toliko bolj ponosni na Kozjansko domačijo, saj gostom poleg pristne domače hrane, značilne za to območje, nudi tudi prenočišča. Kozjanska domačija je zelo obiskana. K nam prihajajo na izlete ljubitelji pohodništva in gobarji, saj imamo neokrnjeno naravo, ki nudi mir in čist zrak.
Menda se v Dobje priseljujejo tujci, ki obnavljajo stare domačije?
Tega smo veseli. Prihajajo Nizozemci, Nemci, tudi Rusi. V obnovljenih hišah si ustvarijo dom. Pravijo, da se v novem okolju dobro počutijo.
Lokalne volitve se nezadržno približujejo. Že pred časom ste sporočili, da se za nov županski mandat ne boste potegovali. Ste si premislili?
Ne, nisem si premislil. (smeh) Menim, da je štiri mandate dovolj. Pred tem sem bil dva mandata podžupan. Dela mi ne bo zmanjkalo, saj imamo doma manjšo kmetijo.
Z zadovoljstvom ugotavljate, da je Dobje v zadnjih štirih desetletjih doseglo razvojni napredek. In vi ste bili ves čas vpeti v razvojna prizadevanja.
Pred približno štirimi desetletji sem se zaposlil v takratni Krajevni skupnosti Dobje. To je bil čas, ko v našem kraju nismo imeli asfaltiranih cest, vodovoda in vrtca, prikrajšani smo bili tudi za številne druge pridobitve, ki jih danes jemljemo kot samoumevne.
Prizadevanja so obrodila sadove, saj smo danes na sredini lestvice glede razvitosti slovenskih občin. A veliko razvojnih izzivov je še pred nami. Kot sem že omenil, je eden glavnih zagotovitev pogojev, da bodo mladi ostajali v domačem okolju. Zagotoviti jim želimo tudi nekatere ugodnosti. Kot zanimivost naj povem, da imamo v naši občini zelo nizek komunalni prispevek. Vodovod upravljamo sami predvsem zato, da lahko občanom zagotovimo čim cenejšo vodooskrbo.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
