Desetletje fontane piv: Od ideje, ki je razburjala, do turističnega simbola
Fontana piv Zeleno zlato letos praznuje desetletnico delovanja. V tem času jo je obiskalo 1,2 milijona obiskovalcev.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Fontana piva Zeleno zlato letos praznuje desetletnico. Projekt, ki je ob začetku vzbujal številne pomisleke in tudi nasprotovanje, se je v tem času izkazal za eno najuspešnejših turističnih zgodb Žalca. V prvih dveh mesecih po odprtju so prodali več kot šestintrideset tisoč degustacijskih vrčkov, čeprav so jih v občini najprej načrtovali približno šest tisoč na leto.
»To je bil jasen znak, da je fontana med obiskovalci sprejeta precej bolj, kot smo upali pričakovati,« se spominjajo v žalski občini. Do danes so prodali že skoraj štiristo tisoč vrčkov, po ocenah občine je fontano v desetih letih obiskalo skoraj 1,2 milijona ljudi.
Spomnimo, Občina Žalec je v gradnjo fontane piva vložila okoli 170 tisoč evrov iz občinskega proračuna. Preostali del štiristo tisočakov vredne naložbe so prispevali donatorji, ki so prav tako verjeli v idejo in njen uspeh. Slednja se je že po nekaj mesecih izkazala za pravo odločitev.
Trnova pot je obrodila sadove
A pot do gradnje fontane je bila vse prej kot lahka. »Pomislekov je bilo veliko. Fontana je bila za Žalec nekaj povsem novega in neobičajnega, zato so se vprašanja pojavljala tako glede smiselnosti ideje kot tudi glede njene umestitve v prostor. Veliko je bilo razprav, ali je mestni park ob tržnici za takšno zanimivost res najprimernejše mesto,« se danes spominjajo v žalski občini.
Medtem ko so bili nekateri ideji naklonjeni, so drugi zbirali celo podpise proti postavitvi fontane. A žalski župan Janko Kos je v idejo verjel in z ekipo pri njej vztrajal. »Izkazalo se je, da je bila tudi odločitev za umestitev fontane v park odlična. Fontana je prostor oživila, postala je njegovo središče in ustvarila prostor, v katerem se ljudje radi zadržujejo, družijo in se vanj vračajo,« pravijo v občini, v kateri poudarjajo, da si ob začetku nihče ni predstavljal, da bo fontana iz ideje, ki je imela tudi precej glasnih nasprotnikov, tako hitro prerasla v znamenitost, ki je prepoznavna daleč zunaj Žalca in Slovenije.
Več kot le turistični izdelek
Med obiskovalci fontane v pomladanskem in jesenskem času nekoliko bolj prevladujejo domači gostje in organizirane skupine, poleti je več individualnih tujih obiskovalcev, pojasnjujejo v Občini Žalec. »Med njimi so na prvem mestu evropski gostje. Zelo dobro so zastopane naše sosednje države, sledijo Nemci, Nizozemci, Francozi in številni drugi. Že nekaj let zapored nas obiskuje tudi skupina iz Cape Towna. Med obiskovalci so tudi Brazilci, Američani, gostje iz različnih azijskih držav in še marsikdo.«
Še pomembnejši od številk obiskovalcev je po njihovih besedah širši gospodarski učinek, ki je hmeljarsko zgodbo ponesel daleč čez slovenske meje. Obiskovalci, ki Žalec obiščejo zaradi fontane, namreč pogosto obiščejo tudi druge znamenitosti, si privoščijo kosilo ali kavo in opravijo nakup.
»Prav v tem vidimo enega pomembnejših učinkov fontane. Njena vrednost ni zgolj v prodanem vrčku, temveč v tem, da ljudi pripelje v Žalec in Savinjsko dolino ter jim ponudi prvi razlog za obisk. Od tu je naloga celotne turistične ponudbe, da jih zadrži čim dlje in jim predstavi še druge zgodbe, doživetja in ponudnike,« poudarjajo v žalski občini, kjer menijo, da je pomemben del zgodbe o uspehu fontane tudi to, da so stroški njenega vzdrževanja, servisiranja in posodobitve fontane piva kriti iz prihodkov, ki jih ustvarja fontana sama.
Kakšen je odnos domačinov?
Če je fontana piva v Žalec v zadnjih letih privabila številne obiskovalce, je na drugi strani okrepila tudi odnos domačinov do lastne hmeljarske dediščine, ki je bila v Spodnji Savinjski dolini močno zasidrana že dolgo pred fontano. V Žalcu so že leta 2009 odprli Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, ki ga upravlja ZKŠT Žalec, ki je leta 2010 izdal tudi brošuro o Simonu Kukcu, kmalu zatem je predstavil tudi pivo Kukec.
Tudi tradicija, povezana s hmeljarstvom, je veliko starejša od fontane. Združenje hmeljarjev Slovenije že vrsto let prirejala Hmeljarski likof, tradicija izbire hmeljarskega starešine in princese sega več kot šestdeset let v preteklost, ZKŠT Žalec že več kot dvajset let prireja tradicionalni Pohod po hmeljski poti, turistična društva med drugim ohranjajo tudi tradicijo obiranja hmelja na star način.
»Fontana je tem prizadevanjem dala predvsem nov zagon in izjemno vidnost. Našo hmeljarsko dediščino je predstavila ljudem, ki zanjo prej morda sploh niso vedeli. Hmelj tako ni več samo del naše lokalne zgodovine in tradicije, ampak je postal pomemben del turistične zgodbe, s katero se predstavljamo svetu,« poudarjajo v občini, v kateri verjamejo, da je zaradi tega tudi ponos domačinov nekoliko drugačen. »Danes se marsikateri Žalčan z veseljem pohvali, od kod prihaja, in pri tem omeni prav Fontano piva Zeleno zlato.«
Cilj je zanimiva in privlačna zgodba
Čeprav je bila žalska fontana ob odprtju nekaj povsem novega, je v naslednjih letih v državi dobila kar nekaj naslednic, ki ponujajo druge pijače. V Žalcu se zato zavedajo, da morajo njeno zgodbo, ki temelji na skoraj dvestoletni tradiciji hmeljarstva, ves čas nadgrajevati in ji dodajati nove vsebine.
»Obiskovalcem želimo ponuditi vedno več celovitih doživetij. Med njimi so projekt Zvari svoje pivo, interaktivno doživetje v Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, turistična tematska pot Od hmelja do piva in druge vsebine, ki obiskovalca popeljejo od hmelja do piva in od fontane v širšo destinacijo,« poudarjajo v občini, v kateri menijo, da je lahko fontana vstopna točka v vse lokalne zgodbe, povezane s hmeljarstvom.
»Ob tem bo pomembno tudi povezovanje s pivovarji, z lokalnimi ponudniki, dogodki, drugimi turističnimi znamenitostmi in s celotno Savinjsko dolino. Želimo, da obiskovalec ne pride v Žalec samo zaradi fontane, ampak da pride doživet Žalec – našo hmeljarsko dediščino, pivo, kulinariko, ljudi in zgodbe, ki stojijo za vsem tem,« še o načrtih pravijo v žalski občini, v kateri poudarjajo, da bo naslednjih deset let delovanja fontane namenjenih predvsem temu, da bodo na teh temeljih zgradili še močnejšo in še bolj povezano turistično zgodbo.
Več utrinkov s prireditve ob 10-obletnici Fontane piv Zeleno zlato si lahko ogledate v spodnji fotogaleriji.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
