Drobec zgodovine: Frančiškanski pater Marijan (Anton) Valenčak (1913–2000)
V Novem tedniku tedensko objavljamo drobce zgodovine. Tokratni zapis spominja na moža, ki je pomembno zaznamoval življenje slovenskih frančiškanov.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Pater Marijan Valenčak, s krstnim imenom Anton, se je rodil 7. avgusta 1913 v Velenju očetu Antonu in materi Mariji, rojeni Lager. Njegovo življenje je bilo tesno povezano s frančiškanskim redom, z Ljubljano in s cerkvijo Marijinega oznanjenja na Tromostovju, prve korake na življenjski in duhovniški poti je naredil v domačem Velenju.
V mladosti si je želel postati misijonar na Kitajskem, vendar zaradi bolezni in pozneje druge svetovne vojne svoje želje ni mogel uresničiti.
Kljub temu je pomembno zaznamoval življenje slovenskih frančiškanov. Med letoma 1962 in 1974 je bil njihov provincial, v povojnem obdobju je prestal tudi politični proces in večletno zaporno kazen. V zadnjih desetletjih življenja je bil znan predvsem kot dolgoletni spovednik. Ob petnajsti obletnici njegove smrti, leta 2015, je bil napovedan začetek postopka za njegovo beatifikacijo.
Pater (Anton) Marijan Valenčak je 16. avgusta 1936 izrekel slovesne zaobljube, 27. septembra isto leto je bil posvečen v duhovnika ter je nato 4. oktobra v domačem Velenju daroval novo mašo.
Iz velenjske trgovsko-gostilniške družine
Anton Valenčak je odraščal v Velenju kot najstarejši od štirih otrok. Njegov oče Anton Valenčak je bil trgovec. Velenjski trgovec s tem imenom je v virih iz prve polovice 20. stoletja večkrat omenjen med tamkajšnjimi trgovci in gostilničarji. Trgovino z imenom Anton Valenčak zasledimo tudi v oglasih iz obdobja med obema svetovnima vojnama.
Mladi Anton je po končani osnovni šoli obiskoval klasično gimnazijo v Mariboru. Po maturi se je odločil za duhovniški poklic in vstopil v frančiškanski red. 16. avgusta 1932 je v Kamniku prejel frančiškansko redovno obleko. Ob prvih zaobljubah je dobil redovno ime Marijan. Leta 1933 je prišel v ljubljanski frančiškanski samostan pri cerkvi Marijinega oznanjenja, s katerim je ostal povezan večji del svojega življenja.
Srečko Maček
Se nadaljuje.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.