Mira Pepel iz Ojstriške vasi skrbno ohranja čebelarsko dediščino
»Čebelarstvo je eden najlepših poklicev,« poudarja Mira Pepel, ki ji je Občina Tabor podelila zlato plaketo za prispevek k ohranjanju čebelarstva in čebelarske dediščine.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Miri Pepel sta bila čebelarstvo in ohranjanje čebelarske dediščine položena v zibelko. S čebelarstvom se je ukvarjal že njen prastric Anton Pepel, ki je bil začetnik čebelarstva v občini Tabor, delo je nadaljeval oče Lovro. V čast njenega prastrica je v njegovi hiši z bratom Lovrom uredila tudi čebelarsko muzejsko zbirko Antona Pepela, ki danes predstavlja pomembno kulturno in izobraževalno točko kraja.
»Vesela sem, da je čebelarstvo v občini Tabor tako razvito. Naše čebelarsko društvo bo prihodnje leto praznovalo že 120-letnico, muzej bo obeležil 20-letnico. V občini imamo tudi čebelarski krožek, zato menim, da čebelarstvo v Taboru ne bo zamrlo,« je povedala Mira Pepel, ki je ob občinskem prazniku Občine Tabor prejela zlato plaketo za prispevek k ohranjanju čebelarstva in čebelarske dediščine.
Pri delu upošteva luno
Ker izhaja iz čebelarske družine, je pri delu s čebelami pomagala že kot deklica. Že od nekdaj rada opravlja vsa dela, povezana s čebelarstvom, a v panj si do nedavnega ni upala. Vse do smrti brata, ki je bil zadnji čebelar v njihovi družini. »Takrat sem se prijavila na 42-urni tečaj za čebelarko v Lukovici, na katerem sem se naučila rokovanja s čebelami in začela ljubiteljsko čebelariti. Takrat sem bila stara 63 let,« je povedala Mira Pepel, ki ima danes doma šest panjev.
Življenje si zdaj težko predstavlja brez čebel. Kot pove, jo delo s temi čutečimi bitji zelo veseli in hkrati pomirja. »Zelo rada delam s čebelami in menim, da je čebelarstvo eden najlepših poklicev. A vedeti moram, kdaj grem k njim v panj, saj vsak čas ni primeren za to,« pove Mira in doda, da se pri delu s čebelami ravna po luni in čebelarskem koledarju. »Ker imam čebelnjak blizu doma, grem čebele pogledat vsak dan, a pri posegu v panj vedno upoštevam luno. Zelo pomembno je, da so čebele pri posegih v panj umirjene in pripravljene na obisk, da jih ne presenetim takrat, ko niso razpoložene.«
Sodelovala pri vseh dogodkih
Čeprav je Mira začela čebelariti šele v zrelih letih, je bila v Čebelarskem društvu Tabor šestnajst let blagajničarka in več kot dvajset let tajnica. Dejavno je sodelovala pri vseh pomembnejših dogodkih, kot so čebelarske maše, obletnice društva ter razstave. Ob 110-letnici društva je sodelovala pri dopolnitvi društvenega prapora s trakovi čebelarjev.
Leta 2024 je sodelovala pri pridobivanju učnega čebelnjaka za Podružnično osnovno šolo Tabor ter si prizadevala za ponovno vzpostavitev čebelarskega krožka. Pri tem je ohranjala tudi spomin na delo brata Branka Pepela, učitelja, ki je v preteklosti v kraju že uspešno vodil čebelarski krožek.
Ohranjanje spomina na prastrica
Mira ob tem skrbi tudi za Muzejsko zbirko Antona Pepela, ki sta jo leta 2007 ob stoletnici Čebelarskega društva Tabor v čast prastricu ob strokovni pomoči dr. Vita Hazlerja odprla z bratom Lovrom. Anton Pepel je bil namreč izvrsten čebelar, bil je tudi pobudnik čebelarstva v občini Tabor.
»Moj prastric je bil prvi učenec dveletne šole Petra Pavla Glavarja na Gorenjskem. Ker včasih še ni bilo toliko znanja o čebelah, je potem v Taboru začel čebelariti in to je bil začetek čebelarstva v Taboru in nasploh v Savinjski dolini. Tudi Čebelarsko društvo Tabor, ki je bilo ustanovljeno leta 1907, je bilo ustanovljeno na shodu, ki je bil pri mojemu prastricu. Ljudje so se zbirali pri njem in ker je imel znanje, je za celo dolino izdeloval tudi voščene satnice,« je povedala Mira.
V muzejski zbirki Antona Pepela so tako v njegovi stari hiši na ogled številni čebelarski pripomočki, ki jih je nekoč uporabljal pri svojem delu. Čebelarski muzej danes radi obiščejo tako čebelarji in šolarji kot domačini in turisti. »Muzej zelo radi obiskujejo predvsem predšolski in osnovnošolski otroci. Obiskali so ga tudi že turisti iz drugih držav, ki so se peljali mimo in videli napis. Veseli smo vsakega obiskovalca, z njimi se z veseljem pogovorimo in odgovorimo na kakšno vprašanje. Kdor nas obišče, dobi tudi brezplačno medeno kavico,« nasmejano pove Mira.
Zlate plakete zelo vesela
Mira Pepel je za svoje dolgoletno delo prejela že več priznanj ter odlikovanje reda Antona Janše III. stopnje. Kot so poudarili v Občini Tabor, s svojim predanim delom v čebelarstvu in društvu pomembno prispeva k razvoju, prepoznavnosti in ohranjanju dediščine občine, tudi zato so ji na pobudo čebelarjev ob letošnjem občinskem prazniku podelili zlato plaketo Občine Tabor.
»Tega nisem niti najmanj pričakovala. Čeprav sem že dobila različna priznanja, tega priznanja od občine nisem pričakovala. Bila sem zelo presenečena, a hkrati tudi zelo vesela, saj so me predlagali čebelarji. Priznanje mi pomeni zelo veliko, je nekakšno zadoščenje za ves trud,« je povedala Mira in dodala, da se bo še naprej trudila vestno ohranjati tradicijo čebelarstva v občini. »Ob tem vabim vse, naj se oglasijo na medeno kavico,« je še dodala čebelarka.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
