Ljubno
Pripravljajo spremembe OPN za umestitev nove skakalnice
Spremljajte aktualne politične zgodbe
Ob občinskem prazniku občine Ljubno smo se pogovarjali z županom Franjem Naraločnikom. Govorili smo o dogajanju in projektih v občini.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Občino Ljubno že četrti mandat kot župan vodi Franjo Naraločnik, ki je bil pred tem trinajst let direktor občinske uprave. O tem, ali bo 59-letnik jeseni ponovno kandidiral za župana, se še ni odločil. »Poplave in obdobje po njih povzročajo močno izčrpanost vseh, ki pri tem sodelujemo od začetka. Največji sanacijski projekti so v veliki meri šele na začetku. Pri njihovi izvedbi bo treba ogromno izkušenj in znanja. Od morebitnih kandidatov na volitvah in dogovora z njimi je odvisna tudi moja končna odločitev glede kandidature,« je pojasnil.
Stanje tri leta po poplavah
Občino Ljubno so leta 2023 prizadele katastrofalne poplave. Kako se Naraločnik spominja teh dni? »4. avgusta 2023 se je po umiku voda v naši občini in celotni dolini začelo novo obdobje. Do takrat tako pomembne zadeve so bile pomaknjene na rob mize in vse delo je bilo namenjeno le preživetju ljudi in zaščiti premoženja,« je spomnil župan Ljubnega.
Kaj se je spremenilo od takrat?
Veliko, zelo veliko je bilo narejeno. Od čisto prvih interventnih del do prvih sanacij poškodb. Predvsem veliko dela je bilo narejenega za tiste, ki so ostali brez vsega.
Največ del je izvedenih na in ob vodotokih, saniranih je več plazov, omogočena je prevoznost na občinskih cestah, poplavljene družine večinoma že bivajo v novih hišah in stanovanjih. Aktivno izdelujemo projekte sanacij, ki so večinoma že pregledani v državni tehnični pisarni in jih potrjujejo na ustreznih ministrstvih. Sklepamo tudi pogodbe z izvajalci za izvedbo projektov na terenu.
Kaj se dogaja s protipoplavnimi ukrepi?
V zadnjem času je mogoče opaziti veliko dejavnost pri varovanju brežin naših vodotokov, prav tako gradijo suhe zadrževalnike v povirjih potokov, ki smo jih s strokovnjaki predvideli v naših projektih. Spoznali smo osnutek državnega prostorskega načrta in o rešitvah povedali svoje mnenje, ki združuje mnenja oškodovanih in zainteresiranih.
Kolikšno je zadnje število hiš, ki jih boste morali porušiti? Koliko družin je še v negotovosti glede prihodnosti?
Trenutno je v načrtu za rušitev petindvajset hiš, vendar to verjetno še ni zadnja številka. Trenutno iščemo še dve primerni mesti za dve družini, s tem bi bili zaenkrat rešeni stanovanjski problemi.
Koliko občanov se bo moralo preseliti? So že znane končne številke?
Končno število bo znano po končanem sprejemu državnega prostorskega načrta za Savinjo s pritoki, trenutno je zgrajenih osem stanovanjskih stavb, gradijo se še štiri stavbe, nekaj hiš je kupljenih in obnovljenih, nekateri so našli nov dom kje drugje.
Kje pa se stvari najbolj zatikajo?
Veliko je izvedenih sanacij občinskih cest, plazov, obnov komunalne infrastrukture. Dejavno zdaj sanirajo nekaj nujnih plazov ob stanovanjskih poslopjih ter cestah. Začenjamo s celovito rešitvijo lokalnih cest, ki še niso obnovljene. Največ težav se pojavlja pri pregledovanju velikega števila projektov in njihovem umeščanju v državni sanacijski program. Sodelujemo pri sklepanju pogodb o financiranju projektov.
Ste zadovoljni z opravljenim delom po poplavah?
V nekaterih delih bi dal pozitivno oceno. Kar zadeva počasne in večstopenjske postopke na ravni ministrstev in državne tehnične pisarne, upam, da se bosta njihova smiselnost in upravičenost izkazali pri kakovostni in trajni gradnji.
Kako bi lahko v občini najbolj uspešno zagotovili protipoplavne ukrepe? Sprašujem, ker kot župan najbolj poznate to območje.
Zagotovo bi lahko zadevo najbolj uspešno rešili s pametno umeščenimi in primerno velikimi zadrževalniki materiala v povirjih potokov, tudi Savinje v zgornjem delu, jezovih in drugih protipoplavnih stavbah. Neurje v avgustu 2023 nas je naučilo, da moramo naravi in vodotokom pustiti primeren prostor in iz njega umikati vse, kar naravi ni po volji.
V poplavah so bile poškodovane tudi skakalnice. Glavno ste že obnovili in na njej organizirali tekmo svetovnega pokala za smučarske skoke za ženske. Kako je z gradnjo nove večje skakalnice, ki si jo tako želite?
Skakalnice so bile v neurju hudo poškodovane, večja skakalnica je za potrebe tekme že delno obnovljena. Težava ostajajo male skakalnice, za katere še nismo pridobili ustreznih pogodb za obnovo, zanimanje za skoke pa je sploh med najmlajšimi športniki zelo veliko.
Načrti za umestitev skakalnice HS160 ostajajo enaki. Občina pripravlja spremembe občinskega prostorskega načrta za umestitev skakalnice, a glede strateške vloge skakalnice v sistemu skakalnega športa mora presoditi pristojno ministrstvo in v skladu s tem zagotoviti ustrezna sredstva. Organizacija tekem in izjemna promocija v svetovnem merilu ter uspehi naših skakalk temu nedvomno pritrjujejo.
Kako je s projekti, ki ste jih načrtovali pred poplavami avgusta 2023, verjetno niso obstali?
Večina projektov je popolnoma obstala, izvajali smo le tiste, ki so že imeli zagotovljene ugodne finančne vire in dolgoročno ne bodo predstavljali prevelikega finančnega bremena, saj moramo v prvi meri zagotavljati lastna sredstva za izdelavo načrtov ter že izvedenih nujnih obnov, ki jih državne ustanove šele pregledujejo in potrjujejo.
Katere projekte ste uresničili v zadnjem letu?
Zelo ponosni smo na Športni park Foršt, saj smo za eno najpomembnejših življenjskih točk občine pridobili velik odstotek sofinanciranja. Tudi zato smo lahko uspešno končali projekt, ki je tudi po oceni Nogometne zveze Slovenije eden najlepših športnih parkov in igrišč pri nas. Bogata kulturna dejavnost v Radmirju je pridobila obnovljen kulturni dom. Ob tem ves čas obnavljamo in posodabljamo še občinske ceste.
Kaj načrtujete za prihodnje leto?
Letos smo simbolično postavili temeljni kamen za center zaščite in reševanja na Ljubnem, kar bo ena najpomembnejših nalog v naslednjih letih. Hribovitost naše občine in razpršenost naših zaselkov zahtevata stalna vlaganja v cestno in komunalno infrastrukturo. V navezavi s sosednjimi občinami je v ospredju predvsem obnova vodovoda Letošč.
V teh dneh občina živi s Flosarskim balom. Kaj vam pomeni ta praznik?
To bo že 66. Flosarski bal, saj smo tudi v času covida simbolično praznovali naš etnološki praznik splavarstva. Tradicija splavarstva kot rdeča nit naše doline je globoko zasidrana v nas in tudi mladi rodovi iščejo v njej pripadnost naši dolini, našim ljudem.
Praznovanje občinskega praznika in druženje ob izjemnem programu prireditev ob Flosarskem balu sta priložnost, da pregledamo svoje delo, se poveselimo med prijatelji in se pogovorimo o sodelovanju pri razvoju lokalne skupnosti.
Koliko ljudi pričakujete na dan, ko bosta spust po Savinji in tradicionalni krst mladega »flosarja«?
Tradicionalna zabavna etnološka prireditev Flosarski bal, s katero obeležujemo občinski praznik, oživlja in povezuje stare običaje Zgornje Savinjske doline. Obiskovalci lahko dejavno sodelujejo pri športnih in kulturnih dogodkih, delavnicah, okroglih mizah, pohodih, v glasbi in plesnih večerih.
Dogodek se bo končal s prikazom spravila lesa po leseni drči, splavilom splava v Savinjo in s krstom mladega »flosarja«, ki prenaša »flosarsko« znanje in običaje iz roda v rod. Prireditev privabi vsako leto več kot dvajset tisoč obiskovalcev.
S katerimi prireditvami boste še obeležili tokratni občinski praznik?
Občinski praznik praznujemo 1. avgusta. Osrednji dogodek je vsako leto v kulturnem domu in Kongresnem centru KLS Ljubno, v katerem organiziramo slovesno proslavo s podelitvijo občinskih priznanj, običajno jo spremljajo tudi druge kulturne in družabne prireditve v kraju. Letos bodo trajale vse do 2. avgusta.
Prireditve se bodo letos začele s slovesnostjo ob 140-letnici PGD Ljubno ob Savinji. V naslednjih dveh tednih se bo zvrstilo več dogodkov.
Dogodke je verjetno kar težko strniti na kratko. Izpostaviti velja prireditev ob dvajsetletnici društva ljubiteljev kulturne in tehnične dediščine v Zgornji Savinjski dolini. Isti dan bomo odprli tudi dve razstavi, in sicer razstavo starodobnikov in razstavo Letenje in letalstvo v Zgornji Savinjski dolini.
Sledilo bo druženje z ovčerejci, turnirja v odbojki in kegljanju za pokal »flosarja«, poletni večer z Mešanim pevskim zborom Ljubno ob Savinji z gosti in srečanje društva tamkajšnjih upokojencev. 30. julija bodo odprli razstavo Zgodbe lesa.
Zadnji dan praznovanja bo etnološko obarvan, kajne?
Na predvečer občinskega praznika, 31. julija, bo osrednja prireditev ob občinskem prazniku, ki se bo začela ob 18. uri. Sledil ji bo Flosarski večer z ljudskimi godci. 1. avgusta v dopoldanskih urah bomo pripravili zbor in srečanje starodobnikov ter razstavo vozil, nato bo na vrsti nogometni turnir za pokal »flosarja« in Memorial Srečka Solarja.
V popoldanskih urah se bodo na prijateljski nogometni tekmi pomerili še člani. V večernih urah bomo pripravili Flosarski večer z ansambloma Obisk in Happyband. Zadnji dan letošnjega praznovanja bo nedelja, 2. avgust. Dan se bo v zgodnjih popoldanskih urah začel z etnografsko povorko, nadaljeval s tekmovanjem v kiparjenju z motorno žago. Sledilo bo Flosarsko popoldne z ansamblom Fantje z vseh vetrov in za konec še Flosarski večer z ansamblom Krumpačnik.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
