Kaj o ključnih vprašanjih menijo kandidati za poslance na Celjskem?
Kandidati za poslance o najbolj perečih problematikah na Celjskem.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Še pet dni nas loči do državnozborskih volitev, na katerih bomo volivci ponovno odločali, kdo bo v prihodnjih štirih letih zastopal naše interese v državnem zboru. Predvolilno obdobje je priložnost, da kandidati predstavijo svoje ideje, programe in rešitve za izzive, s katerimi se soočata tako država kot lokalno okolje. Posebej pomembno je, kaj o ključnih vprašanjih v lokalnem okolju menijo kandidati, ki se za poslanski stolček potegujejo v naši regiji, zato smo jim zastavili nekaj vprašanj o prednostnih ciljih v naši regiji.
Dve vprašanji
Kandidatom iz osmih najvišje uvrščenih strank po javnomnenjskih raziskavah smo zastavili dve vprašanji.
Prvo se je glasilo: »Naštejte tri najbolj pereče problematike na Celjskem, ki bi jih morali prednostno začeti urejati takoj po nastopu mandata.«
Drugo vprašanje je bilo: »Kakšne ukrepe vaša stranka predvideva za zagotavljanje dovolj neprofitnih stanovanj v savinjski regiji v naslednjih letih?«
Janja Sluga, Gibanje Svoboda
1. Celjska obvoznica in srednji del tretje razvojne osi sta prednostni cilj, saj bosta prometno razbremenila mesto, zmanjšala onesnaženost ter ljudem zagotovila kakovostnejše življenje. V celjsko regijsko bolnišnico smo v tem mandatu vložili več kot petdeset milijonov evrov. Naložbe, ki prinašajo boljše pogoje dela za zaposlene in kakovostnejše storitve za bolnike, bomo nadaljevali. Gradimo tudi pet mostov v Celju, med njimi toprskega in polulskega. Ti so del ukrepov po zadnjih poplavah v porečju Savinje, čemur namenjamo kar pol milijarde evrov. Tako bomo trajno zmanjšali tveganja in zaščitili ljudi ter njihovo premoženje.
2. Za naslednjih deset let smo namenili sto milijonov evrov letno za gradnjo novih stanovanj. Omogočili smo prilagajanje pri njihovem dodeljevanju predvsem mladim družinam in povišali subvencije za tržna stanovanja. Stanovanjski sklad bo v Celju zgradil 126 novih stanovanj, iz sredstev Načrta za okrevanje in odpornost še šestdeset stanovanj v Celju, Vitanju, Kozjem, Rogaški Slatini in Šmarju pri Jelšah. Sodelovanje z občinami bomo še okrepili in zagotovili dodatna sredstva za gradnjo neprofitnih stanovanj iz evropskih sredstev. S subvencijami za prenovo bomo pospešili oddajo v najem praznih ali dotrajanih stanovanj.
Polona Rifelj, SDS
1. V SDS poudarjamo, da je naša prednostna naloga skladen regionalni razvoj, saj le enakomerno razvite regije omogočajo polno izkoriščanje možnosti našega območja. Gospodarstvo želimo usmeriti v razvoj, proizvodnjo in prodajo lastnih končnih izdelkov. Za spodbujanje podjetništva je treba poenostaviti sistem za normirance in zvišati prihodkovni prag. Pomembni sta tudi ureditev cestne infrastrukture in sanacija okolja.
2. V SDS stremimo k decentralizaciji gradnje neprofitnih stanovanj, pri čemer poudarjamo, da vidimo neprofitna stanovanja kot eno od prehodnih oblik do lastniškega stanovanja ali hiše, če posameznik to želi. Stanovanjske politike namreč ne razumemo kot izbire med javnim najemom ali lastništvom, temveč kot celovit sistem. Javna najemna stanovanja imajo svojo vlogo, vendar ne morejo biti edini ali osrednji odgovor na stanovanjsko krizo. Biti morajo namenjena tistim, ki jih res potrebujejo. Ključno je namreč, da se ohrani ravnotežje med socialno vlogo javnih stanovanj in dolgoročno stabilnostjo stanovanjskega fonda.
Matej Feguš, Levica in Vesna
1. Dokončanje in hitrejša sanacija starih industrijskih bremen, močan razmislek o ureditvi območja stare cinkarne v npr. sodoben podjetniško-razvojni center, izboljšanje javnega potniškega prometa, predvsem na ravni promocije že zdaj uvedenih ukrepov (Kolesce, hitri avtobusni prevozi), ureditev in posodobitev kolesarskih stez in pločnikov, nazadnje, kjer je treba, posodobitev cestne infrastrukture, nadaljevanje začrtanih smeri zagotavljanja neprofitnih stanovanj za mlade.
2. Levica, s katero gremo z Vesno skupaj na volitve, je v mandatu 2022–2026 sprejela številne ukrepe, predvsem finančne, s katerimi je postavila temelje za zagon največje gradnje javnih najemnih stanovanj po osamosvojitvi Slovenije. Gradnja se je že začela, še letos se bo začelo po državi graditi več kot 2000 javnih najemnih stanovanj, tudi v Celju, v katerem bo republiški sklad v Novi vasi zgradil 126 stanovanj. S pomočjo sredstev, ki jih je zagotovila Levica, se bo podprlo tudi projekt Nepremičnin Celje, ki ima v načrtih gradnjo osemdesetih stanovanj v Dečkovem naselju.
Martina Strniša, Socialni demokrati (SD)
1. Umik tranzitnega prometa skozi središče Celja z gradnjo ustrezne obvoznice. S tem bi razbremenili mestno jedro, izboljšali kakovost zraka, povečali prometno varnost ter omogočili prijaznejši razvoj mestnega središča za prebivalce in obiskovalce. Protipoplavna varnost. Nedavne poplave so pokazale ranljivost območja. Pomembni so hitrejši in usklajeni ukrepi: urejanje vodotokov, protipoplavna infrastruktura ter predvsem boljše prostorsko načrtovanje, ki bo zmanjšalo tveganja za ljudi, gospodarstvo in infrastrukturo. Stanovanjska politika. Na Celjskem primanjkuje dostopnih stanovanj, zlasti za mlade, mlade družine ter starejše. Prednostno je treba spodbuditi gradnjo javnih najemnih stanovanj ter ustvariti pogoje, da bodo mladi lahko ostali in ustvarjali prihodnost v savinjski regiji.
2. Socialni demokrati stanovanjsko politiko razumemo kot pomemben del socialne varnosti in razvoja regij. Tudi v savinjski regiji želimo v prihodnjih letih povečati dostopnost javnih najemnih stanovanj, predvsem za mlade, mlade družine in starejše ter zaposlene v deficitarnih poklicih. Ključni ukrep je pospešitev gradnje javnih najemnih stanovanj v sodelovanju med Stanovanjskim skladom Republike Slovenije in občinami. Financiranje projektov bomo zagotavljali z dolgoročnimi ugodnimi posojili in evropskimi kohezijskimi sredstvi. Pomemben del politike je tudi aktivna zemljiška politika, s katero bodo država in občine zagotavljale primerna zemljišča za stanovanjsko gradnjo ter preprečevale špekulativno zadrževanje zazidljivih parcel. Hkrati želimo spodbuditi prenovo praznih ali slabo izkoriščenih stavb v stanovanja. Cilj Socialnih demokratov je, da bi javni najemni fond postal stabilen in trajen del stanovanjskega sistema ter da stanovanje postane dostopno za vse generacije.
Luka Mihalič, Demokrati
1. Pospešitev ključnih projektov: končali bomo večletno čakanje na gradbena dovoljenja. Z uvedbo zavezujočih rokov in načela »če uradnik ne odgovori, je vloga odobrena« bomo zagotovili, da se bodo infrastrukturni in vsi protipoplavni projekti končno premaknili z mrtve točke. Razbremenitev lokalnega gospodarstva: podjetnikom bomo zagotovili davčno stabilnost in predvidljivost. Z »enkrat in digitalno« bomo odpravili nepotrebno birokracijo, kar bo podjetjem na Celjskem omogočilo lažje vlaganje in ustvarjanje novih delovnih mest. Preobrazba okoljskih bremen v priložnosti: namesto da so okoljska vprašanja ovira, jih bomo spremenili v razvojne priložnosti. Z enotno točko za okoljska soglasja bomo pospešili postopke in sistemsko prenovili degradirana območja, s čimer bomo ustvarili prostor za nove, trajnostne naložbe.
2. Zapolnitev praznih stanovanj: veliko stanovanj je praznih, ker se lastniki bojijo zapletenih in dolgotrajnih postopkov, če najemnik ne izpolnjuje svojih obveznosti. Zato bomo spremenili Stanovanjski zakon tako, da bo lastnikom zagotavljal večjo pravno varnost. S tem bomo spodbudili, da bo na trgu več stanovanj za dolgoročni najem, kar bo neposredno vplivalo na znižanje najemnin. Spodbujanje gradnje novih cenovno dostopnih domov: za sistemsko rešitev bomo začeli projekt Stanovanjski feniks. V partnerstvu z občinami v savinjski regiji bomo sprostili državna in občinska zemljišča ter jih komunalno opremili. S tipsko gradnjo in hitrejšimi postopki bomo bistveno znižali stroške gradnje. Hkrati bomo mladim družinam pomagali s posebnimi kreditnimi shemami s subvencionirano obrestno mero za reševanje prvega stanovanjskega vprašanja.
Sandi Sendelbah, Stranka Resnica
1. Mestna občina Celje še vedno nima sprejetega občinskega prostorskega akta – to je nujno treba izvesti v naslednjem mandatu. Vzhodna in zahodna mestna obvoznica – Celje je skrajno obremenjeno s tranzitnim prometom na osi sever–jug. Ta predel je podvržen velikemu onesnaženju z izpušnimi plini, obremenjenosti ceste ter hrupu. Okoljska sanacija območja stare cinkarne – odpadki proizvodnje cinkarne (cink, kadmij, svinec, arzen) so bila desetletja odložena neposredno v tla.
2. Na celjskem območju je zelo pomembno v naslednjih letih poskrbeti za načrtno in sistematično izvajanje stanovanjskega programa MOC do leta 2032, ki je bil sprejet leta 2025. Za celotno regijo bo nujno izvajanje ukrepov, ki bi mlade zadržali na območjih razpršene gradnje (izboljšanje infrastrukturnih povezav z mestom, subvencije za gradnjo in obnovo hiš za mlade družine), gradnja novih neprofitnih stanovanj, dobro sodelovanje s Stanovanjskim skladom RS ...
Nataša Brežnik, Lista Nsi + SLS + Fokus
1. Hitrejša železniška povezava, ki bi bila konkurenčna avtomobilu za pot v Ljubljano in Maribor, celostna protipoplavna ureditev Savinje, ukrepi za preprečevanje bega možganov in spodbujanje ustvarjanja delovnih mest z višjo dodano vrednostjo (socialna kapica, povezovanje podjetij z univerzami, inkubatorji zagonskih podjetij). Ker je v Sloveniji uradni jezik slovenščina, z izjemo dvojezičnega območja, se izkazuje potreba po dodatni zaščiti slovenskega jezika, da ne bo javni zavod SB Celje navodil objavljal tudi v albanščini.
2. Naš pristop temelji na spodbujanju zasebne in javno-zasebne gradnje. Z ugodnim financiranjem, naložbenimi skladi in javno-zasebnimi partnerstvi bomo spodbudili gradnjo nepremičnin vseh cenovnih razredov. Poleg tega bomo stanovanjske sklade preoblikovali v učinkovitejše, bolj profesionalno vodene subjekte z večjo naložbeno sposobnostjo.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
