35 let samostojnosti: Celje ni več mesto, kot smo ga poznali
Vse najboljše, Slovenija! Ob prazniku smo pobrskali po statističnih podatkih in odkrili zanimive podrobnosti o Celjanih, mestu in okolici. Celje se stara, a hkrati raste.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Naša država, ki praznuje svoj 35. rojstni dan, se je v zadnjih desetletjih močno spremenila – prebivalci živimo dlje, gospodarstvo je močnejše, družba vse starejša, so zapisali na Statističnem uradu Republike Slovenije (SURS). Nekatere številke govorijo o razvoju in napredku, druge opozarjajo na izzive, ki bodo v prihodnjih desetletjih vse bolj zaznamovali življenje v naših občinah.
Slovenija v 35 letih: več prebivalcev, več turizma, daljše življenje
Ko je Slovenija leta 1991 postala samostojna država, je v njej živelo približno dva milijona prebivalcev. Danes jih ima že več kot 2,13 milijona, kar je skoraj sedem odstotkov več. V tem času se je povečalo tudi število delovno aktivnih prebivalcev, gospodarstvo je doživelo izjemen razvoj. Bruto domači proizvod na prebivalca je približno šestkrat višji, beležimo petkrat več prihodov turistov in štirikrat več njihovih prenočitev.
Toda ena največjih sprememb se skriva v demografski sliki države. Slovenija je ena starejših družb v Evropi. Povprečen prebivalec je star 44,4 leta, pričakovana življenjska doba se še naprej podaljšuje. Dečki, rojeni leta 2024, lahko pričakujejo skoraj 80 let življenja, deklice blizu 85 let.
Povprečen Celjan je skoraj 45-letnik
Podobne trende opažamo tudi v Celju in okoliških občinah. Statistični podatki kažejo, da se je povprečna starost prebivalcev Mestne občine Celje med letoma 2011 in 2026 zvišala z 42,6 na 44,9 leta. To pomeni, da je povprečen Celjan oziroma Celjanka praktično že 45-letnik.
Če Celje primerjamo s sosednjimi občinami, ugotovimo, da je starejše od Šentjurja in Vojnika, nekoliko mlajše od Laškega in Štor. Med primerjanimi občinami najvišjo povprečno starost beleži Laško, kjer povprečen prebivalec šteje že 46 let.
Celje se stara, a hkrati raste
Zanimivo je, da Celje kljub staranju prebivalstva ne izgublja ljudi. Po podatkih SURS število prebivalcev v zadnjih letih rahlo narašča predvsem zaradi priseljevanja. Naravni prirast ostaja negativen, saj umre več ljudi, kot se jih rodi, vendar priseljeni prebivalci ta primanjkljaj več kot nadomestijo.
To pomeni, da bo prihodnja podoba mesta vse bolj odvisna tudi od njegove privlačnosti za nove prebivalce, delovno silo in mlade družine.
V Celju že skoraj 164 starejših na 100 otrok
Še bolj zgovoren od povprečne starosti je tako imenovani indeks staranja. Ta prikazuje razmerje med prebivalci, starejšimi od 65 let, in otroki do 14. leta starosti.
Leta 2011 je bilo v Celju na vsakih sto otrok 134 starejših prebivalcev. Danes jih je že skoraj 164. To pomeni, da je starejših občanov bistveno več kot otrok, razlika se iz leta v leto povečuje.
Štorovčani najstarejši
Celje pri tem ni osamljen primer. Najstarejšo starostno strukturo med primerjanimi občinami imajo Štore, kjer na sto otrok pride kar 185 starejših prebivalcev. Sledita Laško in Žalec. Celje se s svojim indeksom 163,7 uvršča v zgornjo polovico primerjanih občin.
Posebej zanimiv je primer Šentjurja. Tam je bilo leta 2011 razmerje med starejšimi in otroki skoraj idealno uravnoteženo, saj je indeks staranja znašal 99,9. Petnajst let pozneje je tudi tam starejših že skoraj 149 na vsakih sto otrok.
Eno najbolj urbanih okolij v Sloveniji
Kot kažejo podatki Sursa, je Celje tudi eno najgosteje poseljenih mest v državi. Na kvadratnem kilometru živi več kot 500 prebivalcev, kar je skoraj petkrat več od slovenskega povprečja.
Prav zato bodo vprašanja dostopnih stanovanj, mobilnosti, javnega prevoza in oskrbe starejših v prihodnjih letih še pomembnejša. Demografske spremembe bodo namreč v urbanih okoljih občutne hitreje kot v redkeje poseljenih območjih.
Kakšna bo Celjska regija čez naslednjih 35 let?
Čeprav se Celje ne stara najhitreje v regiji, ostaja ena izmed demografsko starejših občin. To bo v prihodnjih letih vplivalo na številna področja življenja – od zdravstvenega sistema in socialnega varstva do načrtovanja stanovanj, javnega prevoza in oskrbe starejših.
Demografske spremembe so vidne tudi v vsakdanjem življenju. V celjskih javnih vrtcih je vpisanih nekaj več kot 1.500 otrok, osnovne šole pa obiskuje dobrih 4.000 učencev. Prav šole in vrtci bodo med prvimi občutili posledice dolgoročnih demografskih sprememb.
Nekaj časa nas bo več, potem pa sledi sprememba
Evropske demografske projekcije EUROPOP2025 kažejo, da bo Slovenija še naprej postajala starejša družba. Število prebivalcev naj bi do leta 2029 sicer še nekoliko naraslo, nato pa začelo upadati. Do konca stoletja bo kar tretjina vseh prebivalcev starejših od 65 let, delež otrok pa bo ostal približno pri 12 odstotkih.
Podatki za Celje in okolico tako kažejo, da staranje prebivalstva ni več izziv prihodnosti, temveč realnost sedanjosti. Ob praznovanju 35 let samostojne Slovenije je zato morda pravi trenutek za razmislek, kako bodo Celje, Šentjur, Vojnik, Laško, Žalec in Štore videti čez naslednjih 35 let.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
