Preboldčan Tim Zazijal navdušuje s svojimi talenti
»Brez likovne umetnosti in glasbe si ne znam predstavljati življenja,« poudarja Tim Zazijal, ki v teh dneh svoja umetniška dela razstavlja v Občinski knjižnici Prebold.
Tim Zazijal se je rodil v glasbeni družini. Z glasbo se je ukvarjal že njegov pradedek, ki je bil organist v preboldski cerkvi. Njegov dedek je kot glasbeni pedagog poučeval prečno flavto in klavir, pianistka in pedagoginja je po poklicu tudi njegova mama.
»Bilo je samoumevno, da bom tudi sam ubral glasbeno pot. Že kot otrok sem igral klasično kitaro, glasbila sta igrala tudi moja brata. A včasih poti vodijo drugam in tako sem se odločil, da se bom posvetil umetnosti, ki me je prav tako že od nekdaj zanimala,« uvodoma pove 30-letni Preboldčan, ki se je po končanem študiju glasbe in pedagogike v Celovcu odločil stopiti na pot likovne umetnosti. Zdaj študira slikarstvo in grafiko v Gradcu in v Občinski knjižnici Prebold v teh dneh razstavlja svoja umetniška dela, ki jih je ustvaril v minulem letu.
Vseprisotnost glasbe
Glasba je predstavljala velik del njegovega otroštva. Različne glasbene zvrsti je v zgodnjih letih iz prve roke spoznaval tudi na legendarnem Radiu Goldi, katerega lastnik je bil njegov dedek. »Že pri sedmih letih sem se zato želel naučiti igrati harmoniko in saksofon, a sem si nato naenkrat premislil ter se odločil za kitaro,« uvodoma pove Tim, ki se je kitaro nato naučil igrati v žalski glasbeni šoli.
A kot otroka ga ni zanimala le glasba, že od nekdaj je namreč zelo rad tudi risal. »To je prepoznala tudi moja učiteljica likovne umetnosti v osnovni šoli, ki mi je predlagala, naj se udeležim poletne šole v Novem Celju, ki jo je vodil Rudolf Španzel. Na to poletje imam zelo lepe spomine, saj smo se vsak dan družili in risali. Rudolf me je takrat močno navdušil nad umetnostjo, saj je odličen slikar,« se spominja Tim, ki se je nato kljub temu odločil za nadaljevanje glasbene poti in vpisal glasbeno smer umetniške gimnazije na l. gimnaziji Celje.
Najprej ubral glasbeno pot
Po končani srednji šoli je Tim uspešno opravil zahtevne sprejemne izpite na ljubljanski akademiji za glasbo, a mu je vpis nanjo preprečil manjkajoč odstotek pri matematiki na maturi. »Naslednje leto sem nato uspešno opravil maturo, a mesta na akademiji so bila že zasedena. Iskal sem fakulteto, na kateri bi lahko nadaljeval svojo glasbeno pot, in bratranec mi je predlagal fakulteto v Celovcu. Odločil sem se, da bom poskusil, in bil sem sprejet,« se spominja mlad Preboldčan, ki ga je v Celovcu pod okrilje vzel priznan kubanski kitarist Marco Tamayo.
»V njegovem razredu nas je bilo sedem tujcev, večinoma so bili iz Latinske Amerike in Azije. Že prej sem sanjal, da bi potoval po svetu, a je cel svet prišel v Celovec. Bilo je zelo zanimivo in hitro sem ugotovil, da kar nekaj stereotipov o ljudeh drži, tudi o Slovencih,« nasmejano pripomni.
Glasbo zamenjal za slikarstvo
V Celovcu je Tim študiral za koncertnega mojstra, hkrati se je vpisal tudi na študij pedagogike, ki glasbenikom omogoča lažjo zaposlitev v glasbeni šoli. Čeprav mu je glasba predstavljala osnovno poslanstvo, v prostem času še vedno ni opustil slikanja. »Slikarstvo je bilo ves čas moj konjiček. Veliko sem slikal, zato sem imel med študijem v Celovcu tudi tri likovne razstave,« pove Tim, ki se je po končani fakulteti zaposlil v zasebni glasbeni šoli v avstrijski Štajerski, a je nato hitro ugotovil, da poučevanje ni zanj.
Odločil se je, da bo spremenil svojo umetniško smer in se v Gradcu vpisal na študij slikarstva in grafike. »Rekel sem si, da je prav, da poskusim v tej smeri, saj me je vedno bolj zanimala umetnost. Če mi študij ne bi uspel, bi lahko še vedno šel poučevat v glasbeno šolo, zato nisem imel česa izgubiti.«
Njegova odločitev, da bo glasbo zamenjal za slikarstvo, je močno presenetila tudi njegovo družino, a kot pove, so ga vsi močno podprli na novi poti. »Seveda so bili zelo presenečeni, saj si niso predstavljali, da se bom res odločil za to. Ko so videli, kako zelo uživam v umetnosti, so me z veseljem podprli. Če človek čuti, da mora nekaj narediti, naj to naredi,« še pove mlad umetnik, ki zdaj obiskuje zadnji, drugi letnik slikarstva in grafike v Gradcu.
Oljno slikanje in grafika
Pri slikanju je Timu najbližje tradicionalno oljno slikanje. Ker je samouk, mu je najtežja smer realizma, ki mu je hkrati tudi zelo všeč. »Najraje slikam mešanico med romantiko, klasicizmom, surrealizmom ter impresionizmom. Nisem tip človeka, ki bi imel veliko potrpežljivosti in bi več mesecev nalagal plasti barve,« z nasmeškom pove Tim, ki želi v vsako sliko vselej dati tudi košček sebe.
Zelo ga zanima tudi grafika, pri kateri so mu najbližje tehnike suhe igle, jedkanice in akvatinte. »V šoli smo do zdaj preizkusili tehniki suhe igle in jedkanice, akvatinte še nismo uspeli, saj gre pri vseh za zelo dolg proces. A vse tehnike se mi zdijo izjemno zanimive,« še pove mlad umetnik.
Podpora lokalnega okolja
Svoja dela, ki so nastala v minulem šolskem letu, v teh dneh razstavlja tudi v preboldski knjižnici. »Presenečen sem, kako lepega odziva in podpore sem deležen. To je že moja tretja razstava v preboldski knjižnici in vesel sem, da me lokalno okolje tako podpira,« še pove Tim, ki v roke še vedno zelo rad prime tudi klasično kitaro.
»Čeprav sem glasbo zamenjal za likovno ustvarjanje, še vedno zelo rad igram klasično kitaro. Zaenkrat le zase, morda bom kdaj v prihodnosti spet koncentriral tudi za druge. Brez glasbe in umetnosti ne bi mogel živeti. To je preprosto del mene,« še zaključi Tim, ki v svoji razstavi, ki nosi naslov Ko se leto prelije v sliko, na vpogled ponuja različne tehnike in motive. Razstava je na ogled še do 21. februarja v času odprtja knjižnice.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.