Sto let od odprtja Pelikanovega ateljeja v Rogaški Slatini
Fotograf Josip Pelikan je v svoj objektiv ujel vse pomembnejše dogodke svojega časa – dve svetovni vojni, rojstvo in propad držav, za vedno je zabeležil tudi podobo krajev, kjer je deloval. Njegovo delo nima izjemnega pomena le za Celje, kjer je živel in delal v edinem še ohranjenem steklenem fotografskem ateljeju v državi. Fotografske storitve je namreč pred sto leti začel opravljati tudi v Rogaški Slatini. Poskrbel je za portrete obiskovalcev, za beleženje utripa tega zdraviliškega kraja in za številne njegove razglednice.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Josip Pelikan se je leta 1919 preselil iz Idrije v Celje ter odkupil hišo s pripadajočim steklenim ateljejem. Že 23. aprila 1923 si je priskrbel obrtni list za opravljanje fotografskih storitev v Rogaški Slatini. Višja muzejska sodelavka v Muzeju novejše zgodovine Celje Helena Vogelsang je pojasnila, da je bil nad možnostjo nakupa nepremičnin v Celju verjetno navdušen tudi zato, ker so bila v bližini dobro obiskana zdravilišča. »Fotografske storitve so bile v obdobju, ko jih je ponujal Pelikan, zelo drage. Fotografi so zato ustanavljali ateljeje tudi na območjih, kjer je bila velika kupna moč. Pelikan je imel manjšo podružnico tudi na Dobrni. Tja in v park v Rimskih Toplicah je pošiljal svoje pomočnike, da so fotografirali goste obeh zdravilišč.«
V MNZC hranijo dokument, ki dokazuje prijavo odprtja podružnice v Rogaški Slatini. Slednja je bila na dvorišču hotela Pošta in je bila vpisana v register rokodelskih obrti. Mlajša hči tega znamenitega fotografa Božena Pelikan je pripovedovala, da je njen oče ob začetku turistične sezone pripravil kovčke in se odpravil v omenjeno zdraviliško mesto. Fotografiral ni le v steklenem ateljeju, ki je zrasel ob manjšem hotelskem paviljonu, ampak tudi po kraju, predvsem v parku. Verjetno se mu je občasno pridružil kakšen pomočnik, je dejala Vogelsangova. Dodala je, da se mu je v Rogaški Slatini včasih pridružila hči Božena. »Takrat je bila še mladenka in mu pri opravljanju fotografskih storitev verjetno še ni mogla veliko pomagati. Z očetom sta stanovala v hotelu Pošta.«
Foto: Arhiv MNZC
Preberite več v Novem tedniku
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.