Novice / stran 108
Nesmrtna družinska zgodba
Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje je v sodelovanju z Znanstvenoraziskovalnim centrom Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) pripravil obsežno in poglobljeno razstavo z naslovom Od habsburških Brionov do medvojnega Celja, ki daje sistematičen vpogled v zgodovino družine Turk in njen odnos z družino habsburškega prestolonaslednika Franca Ferdinanda na hrvaških Brionih, kjer je družina začela pisati svojo zgodbo. Razstavo si lahko v pritličju Osrednje knjižnice Celje ogledate do konca novembra.
Besede so stkali v literarni zbornik
»Z vidika varnosti je vožnja po avtocesti najbolj varna in udobna«
Le še približno mesec in Elvis Herbaj se bo poslovil od položaja vodje Oddelka za cestni promet v Sektorju uniformirane policije v Policijski upravi Celje. V pokoj odhaja tako še en vrhunski strokovnjak s področja prometne varnosti. Z zdaj že upokojenim prometnim inšpektorjem Edijem Baumkirherjem sta v zadnjih desetletjih uresničevala vizije, k sodelovanju pritegnila številne ustanove in pristojne, osveščala ljudi in število smrtnih nesreč na Celjskem s svojim preventivnim delovanjem prepolovila. Oba sta imela ostrino kritike, kadar je bilo treba pokomentirati tudi odnos države ali posameznikov do prometne kulture. V času njunega delovanja se je varnost v cestnem prometu na Celjskem kljub vedno večji količini prometa izboljšala. V prometu smo na tak ali drugačen način udeleženi vsi. Kot pešci, kolesarji, potniki ali vozniki, velikokrat imamo več kot le eno vlogo. Herbaj pravi, da je lahko vsaka cesta nevarna. Nevarnost je odvisna od količine in vrste prometa, vremenskih razmer, infrastrukture in predvsem od trenutnega ravnanja posameznih udeležencev cestnega prometa.
Finančno najobsežnejši proračun v zgodovini občine
Občina Laško naj bi v prihodnjem letu razpolagala s približno 28 milijoni evrov prihodkov ter z 32,1 milijona evri odhodkov. Za pokritje razlike med prihodki in odhodki je predvidena zadolžitev občine v višini 3,5 milijona evrov. Kot pravi župan Marko Šantej, gre za finančno najobsežnejši proračun v zgodovini Občine Laško. V prvi obravnavi so ga laški občinski svetniki potrdili na zadnji seji.
Kaj letos prinaša Pravljično Celje?
Program Pravljičnega Celja, ki ga letos pripravlja Zavod Celeia Celje v sodelovanju s partnerji in ob podpori Mestne občine Celje, bo letos na devetih prizoriščih potekal od 30. novembra do 31. decembra. Zvrstilo se bo več kot 65 dogodkov. Novosti se obetajo tudi v Pravljični deželi, ki bo 20. decembra svoja vrata odprla že 25. leto zapored. (SŠol, Foto: )
Finančno bolj stabilni kot pred dvema letoma, zato več za naložbe
Vozil pod vplivom prepovedanih drog
Policisti Prometne policije Celje so včeraj izvajali kontrolo psihofizičnih sposobnosti voznikov v cestnem prometu. Ob tem so ustavili voznika osebnega vozila, ki je kazal simptome zaužitih prepovedanih drog.
V prihodnjem letu s skoraj 90-milijonskim proračunom
Celjski svetniki so včeraj v prvem branju potrdili občinski proračun za leto 2025. Dokončno potrjevanje proračuna za prihodnje leto bo sicer decembra. Proračun za prihodnje leto znaša 89,3 milijona evrov, kar je približno pet milijonov več od prvotno načrtovanega proračuna za leto 2024. 33 milijonov evrov bo namenjenih naložbam in investicijskim transferjem, med katerimi občina izpostavlja gradnjo novega vrtca Čira Čara v Škapinovi ulici ter začetek izvedbe evropsko financiranih projektov Center urbanega dogajanja (Kajuhov dom), Zelena cona (drevesni park Medlog in igrišče na Škapinovi), začenja pa se tudi celovita obnova Ceste na grad in izgradnja pločnika na Skalni kleti. (SŠol, foto: MOC)
Andrej Lisec - tradicijo petja prenašajo iz roda v rod
Šestdeset let je veliko ali pa tudi ne. Toda za oktet je to brez dvoma zavidanja vredno obdobje. Šest desetletij predanosti in zvestobe, ljubezni do petja, iskrenega prijateljstva. Na slavnostni seji Občine Sevnica je grb občine, najvišje priznanje takoj za nazivom častni občan, prejelo Kulturno društvo Oktet Jurij Dalmatin iz Boštanja. »Že šest desetletij s svojim petjem bogati našo skupnost in skrbi za prenos kulturne dediščine med generacijami. Njihov prispevek k ohranjanju slovenske identitete je neprecenljiv,« je med drugim zapisano v obrazložitvi.
Boste koga predlagali za najvišja občinska priznanja?
Mestna občina Celje je objavila razpis za podelitev najvišjih priznanj občine. Gre za priznanja zaslužnim občanom, posameznikom, podjetjem, zavodom, društvom in skupinam, združenjem in drugim pravnim osebam za profesionalne in druge dosežke ter uspehe na katerem koli področju delovanja in ustvarjanja, ki imajo izjemen pomen za razvoj, ugled in promocijo mesta Celje, ter nadpovprečno uspešnim diplomantom. (SŠol, foto: MOC/Andraž Purg)
Interventni zakon pod plazom kritik
Iztekla se je javna obravnava osnutka predloga interventnega zakona o prihodnjem režimu delovanja Termoelektrarne Šoštanj (Teš), po katerem bo Teš s Premogovnikom Velenje v okviru javne gospodarske službe namenjen ogrevanju prebivalstva in podjetij v Šaleški dolini. Predlaganim rešitvam v zakonu nasprotujejo tako v velenjski lokalni skupnosti, kjer so najbolj glasni v Ljudski iniciativi Velenje, kot tudi v Gospodarski zbornici Slovenije in Sindikatu delavcev rudarstva in energetike Slovenije. Po njihovi oceni gre pri predlaganem zakonu predvsem za reševanje družbe Holding Slovenske elektrarne (HSE) in zaščito njenih poslovnih interesov, ne daje pa odgovorov na vprašanje, kakšna bo prihodnost Teša in Premogovnika Velenje ter njunih zaposlenih. V sindikatu Premogovnika žugajo celo z zaostritvijo sindikalnih aktivnosti.
Umetnik, ki nam je »prodal« sliko iz golobjih iztrebkov
Podhod od celjske izpostave finančne uprave proti Zgodovinskemu arhivu Celje ima od konca septembra nekoliko posodobljeno podobo. Krasi ga grafit zmaja, ki ni nastal kot večina grafitov, ki jih grafitarji narišejo s pločevinko barve, ampak je natisnjen. Grafit je sicer več kot le končni izdelek, ki predstavlja sliko zmaja in napis Artur. Je le del umetniškega dela, s katerim se njegov avtor Ljubljančan Miha Artnak, bolj znan pod umetniškim imenom The Miha Artnak, upira avtomatizaciji.
Celju se obeta kampus za študij medicine in dentalne medicine
Direktor Splošne bolnišnice (SB) Celje Dragan Kovačić in dekan Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani Igor Švab sta danes podpisala pogodbo o ustanovitvi dislocirane enote Kampus Celje. Njeno mesto bo v celjski bolnišnici, služila pa bo izvedbi magistrskega študija programov medicina in dentalna medicina ter izvedbi znanstveno-raziskovalnega in strokovnega dela, ki bo obsegalo predavanja, vaje, seminarje in pouk v kliničnem okolju ob prisotnosti pacientov ter pod nadzorom osebe z ustreznim pedagoškim nazivom, so sporočili iz SB Celje.
Slavila slano in sladko
Preteklo soboto so v Gledališču Zarja Celje obeležili konec 31. Novačanovega festivala ljubiteljskega gledališča. V tekmo za tulipan za najboljšo predstavo po oceni občinstva se je podalo pet predstav. Letos so gledalce prepričali igralci Gledališča Toneta Čufarja Jesenice s svojo dramatizacijo kultnega filma Kajmak in marmelada avtorja Branka Đurića. Predstavo je režiral Gojmir Lešnjak – Gojc. Občinstvo je predstavi podelilo skupno oceno 4,63. Zaključno dogajanje je popestril tudi igralec Žiga Čamernik z monokomedijo Gospod predsednik, ki je do solz nasmejala gledalce.
Poklon zgodovini, kraju in dolini
S prvo večjo stensko poslikavo betonske škarpe v bližini preboldskega godbeniškega doma nas je Žiga Hriberšek navdušil že pred dvema letoma. Lani je poslikal prazno betonsko steno pri križišču v Latkovi vasi, letošnje poletje pa nas je odprtih ust pustil z umetnino na stavbi preboldskega medgeneracijskega centra. »Pri ustvarjanju poslikave mi je pomembno, da z njo nekemu mestu dodam primerno zgodbo in sporočilnost. Da poslikava ni le okras, temveč prostor opremi tudi simbolično,« je o svojih mojstrovinah povedal mlad vsestranski umetnik. Vse tri njegove poslikave, ki se vijejo skozi Prebold, nosijo različne motive, a vsem je skupno, da častijo kraj in njegovo bogato kulturno dediščino.
Obilo potrpežljivosti v poletnih mesecih
Po večmesečnih zapletih z razpisi za izbiro izvajalce del za prenovo cestišča in objektov na odseku štajerske avtoceste Slovenske Konjice-Dramlje je Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (Dars) naposled uspešno zaključila postopek javnega naročanja. Avtocestni odsek bo prenavljal konzorcij domačih gradbenih podjetij – Pomgrad, CGP in Iskra. Vrednost pogodbe znaša 61,6 milijona evrov brez davka na dodano vrednost. Dela so se začela te dni, zaključila pa naj bi se sredi leta 2026. In kdaj bo promet ne tem štajerskem avtocestnem odseku najbolj moten?