Od tragedije v Sv. Lovrencu v občini Prebold, kjer je v razgretem avtomobilu pred domačo hišo umrl otrok, še ni minilo mesec dni. Situacije, ko je treba iz vozila reševati otroke, še zdaleč niso redke.
V družini naravoslovcev je srednješolka Ana Kumperger ljubiteljica umetnosti. Obožuje slikanje z akvarelnimi barvami, igra klarinet in klavir, nič pa je ne prevzema tako kot pisanje poezije. Je njen pobeg v vzporedni svet, njena terapija, način soočanja s čustvi in z občutenji sveta okoli nje. A če se marsikatera terapija dogaja za zaprtimi vrati in njena intimna vsebina ostane svetu skrita, Ana svojo deli v pesmih. Sodeluje na tekmovanjih, natečajih, pri pesnjenju pa je vedno bolj uspešna. Pri osemnajstih letih razmišlja o minljivosti, smislu življenja in ve, kaj hoče – že od petega razreda. Strastna oboževalka slovenskega jezika je tako še eno upanje za ohranitev slovenske besede.
Tudi gimnazijci s Celjskega so se letos dobro odrezali na splošni maturi. Dopoldne so jim spričevala podelili na I. gimnaziji v Celju, Gimnazija Lava je pripravila slovesnost v Narodnem domu, medtem ko bo zvečer podelitev še na Gimnaziji Celje – Center.
Vzrok sobotnega požara v termalnem parku Aqualuna v Podčetrtku je najverjetneje napaka na električni napeljavi, so sporočili iz Policijske uprave Celje. Tuja krivda za nastanek požara je po navedbah policije izključena, natančna višina škode še ni znana.
Na junijskem volilnem zboru članov Zveze društev upokojencev Slovenije (Zdus) so štiriletno vodenje zaupali Zdenki Jan, dosedanji predsednici Pokrajinske zveze društev upokojencev Celje. Že nekaj let upokojena kriminalistična inšpektorica je bila vodja oddelka za mladinski kriminal v Policijski upravi Celje in v enem od intervjujev za Novi tednik je dejala: »Včasih se mi zdi, da imam prav poslanstvo, da pomagam ljudem.« Tako je tudi kot mlada upokojenka delovala na različnih področjih, kjer je lahko pomagala. Tudi ob prevzemu novih zadolžitev je dejala, da si bo prizadevala za dobrobit vseh upokojencev, ki si zaslužijo spoštovanje. »Upokojenci nismo preteklost, ampak z mladimi vodimo prihodnost.«
Mestni svetnik Levice Sergej Gajić je na zadnji seji mestnega sveta MOC predstavil pobudo o ponovni postavitvi Šubičevega paviljona. Ta je nekoč stal ob Ulici XIV. divizije v Celju in je bil ob širitvi ceste odstranjen z obljubo, da bo kasneje stal na drugem mestu. Od tega je že skoraj dvajset let in v tem času se to ni zgodilo. Vprašanje je, kje sploh so shranjeni deli paviljona in v kakšnem stanju so. Gajić je zato občini predlagal, naj z območno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije preuči možnosti o ponovni postavitvi oziroma vrnitvi Šubičevega paviljona.
Fontane, skulpture in kipe smo vrsto let opazovali v parkih, ulicah in na trgih. Zadnja leta je vedno več takšnih elementov uporabljanih za krasitev krožišč. Na Celjskem v zadnjem času poglede med drugim priteguje 12-tonski stekleni zmaj, ki ga je v sredino krožnega krožišča postavila Občina Kozje. Kakšna sporočila želijo pri opremljanju krožišč posredovati lokalne skupnosti? Kako zbirajo zamisli in kako iščejo ustvarjalce? Zakaj rože in grmički na tistih nekaj kvadratnih metrih niso dovolj? Ali skulpture v krožiščih morda nagovorijo več ljudi kot v galeriji?
Pri žalski fontani piva v soboto ni dišalo le po po pivu, temveč tudi po kebabu. Zakaj? Tamkajšnji znan izdelovalec kebaba Riza je zavihal rokave. S sinom in sodelavci se je odločil, da bo spekel do zdaj največji kebab v Sloveniji. A ne kar tako. Stokilogramskega mesnega lepotca so razrezali v dobrodelni namen. Izkupiček so namenili II. OŠ Žalec za nakup novega šolskega kombija.
Prejšnji konec tedna so velenjski rudarji na tradicionalnem Skoku čez kožo na Mestnem stadionu Velenje medse sprejeli 36 novincev. Čez kožo je ponovno skočila tudi generacija, ki je to prvič storila pred 60 leti. Tudi Anton Kovač iz Grč. Kot pravi upokojeni rudar, mu ni žal za leta, ki jih je preživel v rudniku. Še danes rad obuja spomine na marsikatero prijetno prigodo, a tudi na trdo delo, ki je značilno za rudarski poklic.
Literarna komparativistka, pisateljica, kritičarka in prevajalka Anja Radaljac iz Celja je prejemnica Stritarjeve nagrade, ki jo mladim literarnim kritikom podeljuje Društvo slovenskih pisateljev. Nagrado je prejela v sklopu 20. Festivala Pranger, srečanja pesnikov, kritikov in prevajalcev poezije, ki so ga organizatorji pred dnevi sklenili v Aninem dvoru v Rogaški Slatini.
V požaru na Kozjem Vrhu je nastala velika materialna škoda. Ena huje poškodovana oseba ostaja na zdravljenju.
V Celju se je včeraj zgodila tragična prometna nesreča, v kateri je umrl 71-letni kolesar. Ta je vozil iz smeri Lisc proti Partizanski cesti v Celju, ko je pri vožnji po strmem klancu navzdol v blagem desnem ovinku izgubil oblast nad kolesom in padel.
V Galeriji sodobne umetnosti Celje so sinoči odprli gostujočo razstavo Hommage Tisnikarju. Gre za predstavitev ene osrednjih zbirk Koroške galerije likovnih umetnosti iz Slovenj Gradca. Na ogled bo do 1. oktobra.
Dopoldne so se dijaki, ki so minule tedne opravljali poklicno maturo, v svojih šolah seznanili z rezultati, ki so jih dosegli.
Oktobra lani je iz območja Celja prišla vest, da je zaradi prebavnih težav več ljudi iskalo pomoč pri zdravniku, nekateri celo na urgenci.
Celjski kriminalisti so zaključili s preiskavo primera, ki je lani jeseni odmeval na širšem žalskem območju, ko je okoli 500 ljudi zaradi zdravstvenih težav povezanih s pitjem oporečne vode iz vodnega vira na Žalskem, iskalo zdravniško pomoč.
»Sem stanovalka doma upokojencev in ko sem spremljala gradnjo oskrbovanih stanovanj sem začela razmišljati, da bi dala vlogo za selitev. Za to sem se odločila, ker lahko še skrbim zase, v domu upokojencev pa se bo sprostila zelo lepa soba za nekoga, ki rabi več pomoči.« Tako je povedala upokojena učiteljica matematike in fizike Lucija Užmah, ena od novih najemnikov 30 oskrbovanih stanovanj, ki jih je Občina Šmarje pri Jelšah namenu predala prvi julijski torek.
Potem ko so ustanove, ki v Sloveniji že vrsto let izvajajo program Projektno učenje mlajših odraslih (Pum-o), konec aprila ostale brez denarja za njegovo izvedbo, številni mladi pa brez možnosti obiskovanja vsebin, ki jih nudi, je program od 1. julija spet na voljo tudi v Celju.
Da kmetica sodobnega časa ni le mati in gospodinja, temveč mnogo več, dokazujejo v Društvu kmetic Ajda. »V teh letih smo naredile ogromno, bile smo res pridne. Nikoli nismo iskale nesoglasij, nasprotij, ampak smo bile vedno za povezovanje,« pravi predsednica društva Francka Javeršek. Za dolgoletno aktivno delo na področju povezovanja in izobraževanja kmečkih žensk ter ohranjanja tradicije podeželja je sredi junija prejela plaketo Občine Šmarje pri Jelšah.
