· Zaposlitev

Ko človek v življenju odkrije področje, ki ga res zanima, in ko želi vedeti ter razumeti vedno več, se nenehno odpirajo nove možnosti. Morda vse ne gre vedno gladko, brez padcev, a na koncu se vse postavi na svoje mesto, če slediš svojim ciljem. Zgodba mlade Celjanke Lucije Dežan je lahko spodbuda za mlade, ki se morda na prehodu v srednjo šolo ne znajdejo najbolje in doživljajo neuspehe ter obupujejo. Tudi njena izkušnja na začetku gimnazijskega šolanja ni bila rožnata, saj je ponavljala letnik, ker ji naravoslovni predmeti niso ležali. A na koncu je šolanje končala z odličnim uspehom. »Kot ptič feniks, ki se je dvignil iz pepela,« se je o njej slikovito izrazil ravnatelj na I. gimnaziji v Celju dr. Anton Šepetavc.

· Kultura

V Gledališču Celje so minuli konec tedna praznovali častitljiv jubilej, 70-letnico profesionalnega delovanja. Gledališče je bilo ustanovljeno 6. decembra 1950, ko je Mestni ljudski odbor (MLO) Celje izdal odločbo o ustanovitvi mestnega gledališča. Prva premiera poklicnega ansambla je bila 17. marca 1951, in sicer uprizoritev Mire Puc - Mihelič Operacija v režiji Toneta Zorka.

· Kultura

  Pokrajinski muzej Celje (PMC) z novimi interaktivnimi vsebinami – igrami, kvizom, glasbeno steno – dopolnjuje razstavo Ipavci, skladatelji in zdravniki v Šentjurju. Z Občino Šentjur, s tamkajšnjo knjižnico in partnerji iz medijskega sveta bo klasični razstavi v Ipavčevi hiši skušal svež veter v jadra vdihniti do začetka februarja prihodnje leto. Takrat bo minilo sto let od smrti dr. Josipa Ipavca.  

Kako je na podnebne spremembe pripravljena Slovenija, kako si bo zagotovila energetsko varnost v brezogljični družbi in kakšna bo vloga ministrstva za okolje in prostor pri okrevanju po pandemiji?

· Kultura

Decembra lani je po mestu zavel glas Celjank, ki s svojim delovanjem pomembno prispevajo k ohranitvi duše mesta. Spregovorile so na pobudo in povabilo Andreje Cepuš. Takrat so obljubile, da bodo svojemu mestu podarile nekaj, kar bo darilo vsem občanom. Odločile so se, da bodo zasadile tri divje češnje. Čeprav naj bi te svoj prostor na nabrežju Savinje dobile že aprila ob občinskem prazniku, takrat to zaradi epidemioloških razmer ni bilo mogoče. Stanje na zdravstvenem področju ni danes nič bolj rožnato, a ravno zato je zdaj pravi čas za sajenje, ne le divjih češenj, tudi navdiha in upanja.  

Eno najvidnejših slovenskih gledališč praznuje rojstni dan. Začelo je je z eno ugralko. Danes je med njihovimi nekdanjimi igralci kar šest prejemnikov Borštnikovega prstana.

· Kultura

December je poseben mesec v letu, ko v našem vsakdanu zavlada drugačen utrip, bolj sproščen, ko se posvetimo zimskim športom in rekreaciji, če je le narava naklonjena. To je mesec, poln želja in pričakovanj, ki se stopnjujejo z bližanjem konca leta. Tako je bilo vedno, tudi v šestdesetih, sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja, čemur smo namenili tokratni zapis v naši že nekaj mesecev stalni rubriki ob letošnjem jubileju Novega tednika.

Oči vse države so trenutno sočutno uprte v 20.000 Slovencev, ki svoje tretje življenjske obdobje preživljajo v institucionalnem varstvu. Okužbe v domovih za upokojence so namreč pogoste in žal ravno med njimi terjajo največ žrtev.

· Upokojenci

Za Dom upokojencev Polzela bi lahko rekli, da je bil dolgo časa varna oaza pred covidom-19. S prvim večjim številom okužb so se v domu srečali šele v drugi polovici novembra. Rdečo cono so v soboto organizirali v graščini, kjer od septembra oskrbovanci niso bili več nastanjeni.

· Kultura

  Vokalna skupina 7 de'ci, ki deluje pod okriljem Kulturnega društva A vista, ter zakonca Tom in Edith Costo so letošnji prejemniki nagrad, ki jih na Ta veseli dan kulture, obletnico rojstva Franceta Prešerna, podeljuje Zveza kulturnih društev (ZKD) Šentjur. Prejemniki priznanj so se na posebej inovativen način soočili z okrnjenimi možnostmi delovanja v kulturi. Zaradi njih je kultura našla svojo pot do ljudi na neustaljene načine, je ZKD Šentjur zapisala v obrazložitvi priznanj.  

· Kultura

Danes se spominjamo rojstva največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, pri čemer mineva že dvajset jubilejnih let, odkar v Sloveniji 3. decembra obeležujemo Ta veseli dan kulture. Letos bo zaradi epidemije koronovirusa minil bolj žalostno, saj so vrata kulturnih ustanov zaradi vladnih ukrepov še vedno zaprta. Vseeno je ta praznik kulture mogoče zanimivo doživeti, saj so kulturne ustanove, tudi osrednje celjske, pripravile številne zanimive virtualne vsebine.

Gre za starega znanca mož v modrem, letos so mu zasegli že deset vozil.

· Finance

Oktober je bil evropski mesec kibernetske varnosti. Razumljivo je, da so bile tokrat v ospredju kibernetske goljufije, ki so se zaradi pandemije covida-19 pomnožile. Pandemija je zarezala v naša življenja s spremembami delovnega okolja, načina nakupovanja, a tudi doma so računalniki in pametni telefoni postali orodje komunikacije bolj kot kadarkoli prej. Koliko smo pri tem storili za lastno varnost? To je vprašanje, ki bi si ga morali postaviti v podjetjih in v zasebnem življenju. Ukrepi pomenijo delno zaprtost in izoliranost, ampak ali je res tako? Ljudje se ne zavedamo, da lahko fizična izoliranost v tem času s pomočjo sodobne tehnologije vodi v ranljivo odprtost na spletu. Ne pozabite, da so spletni in računalniški goljufivi mojstri vedno korak pred preiskovalci in sto svetlobnih let pred lahkovernim uporabnikom spleta. Pomislite na to, ko boste naslednjič sedli pred računalnik ali z mobilnim telefonom brskali po spletu ter nakazovali denar. (SIMONA ŠOLINIČ)

Medtem ko se velik del države ukvarja z reševanjem posledic epidemije novega koronavirusa, se je vnel srdit boj za Mejo Šentjur, enega največjih kmetijskih podjetij v državi, znanega po proizvodnji bio jajc in pridelavi jabolk.

· Zaposlitev

  21 mladih se je odzvalo povabilu Mladinskega centra Šentjur za učno pomoč učencem zadnje triade šentjurskih osnovnih šol. »Razmišljali smo o tem, kaj koristnega bi lahko naredili v času epidemije in se domislili, da povežemo tiste, ki potrebujejo učno pomoč in tiste, ki jo lahko nudijo. Taka pomoč je potrebna vedno. Sedaj, ko mladi nimajo stika z vrstniki in jim tudi v šolah ne morejo pomagati, pa še toliko bolj,« je povedala vodja centra Lara Žmaher.  

· Novice

Podružnična osnovna šola v Zibiki v občini Šmarje pri Jelšah bo prihodnje leto dobila novo telovadnico. Naložba bo stala nekaj nad 700 tisoč evrov.