Šimen Zupančič

Čeprav je zapriseženi, a v Ljubljani živeči Štajerec Žan Serčič navajen zime in mraza, vsako leto znova komaj čaka, da je mimo.

»Mraza res ne maram, prav tako tudi ne snega in megle. Ko posije sonce, je zame, kot bi se prerodil. Veselim se, ko narava ozeleni, ko zacveti pomladansko cvetje. Spomnim se, kako sem kot otrok komaj čakal na prve zvončke in jih mami nabral na bližnjem travniku.«

Sicer pa Žan pravi, da po zgodnji pomladi prihaja tisti čas, ki pa ga res obožuje, poletje z vročimi temperaturami. »Letos sem si prvič privoščil zimski pobeg v tople kraje, a je bilo vse skupaj bolj kot ne delovnega značaja. Zdaj pa že resno razmišljam, da si bom januarja prihodnje leto umislil tisti pravi dopust nekje na toplem.«