Zlatarstvo je poklic, ki izumira: Posebno poglavje so poročni prstani
Podjetje Čebelica, danes širše prepoznavno pod blagovno znamko Zlatarna Aura, letos praznuje 35 let delovanja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ko sta mama in oče Davida Finka – Vladimira in Cvetko – leta 1991 v Novem mestu kupila poslovni prostor, si verjetno nista predstavljala, da postavljata temelje uspešne družinske zgodbe.
Lokal na Prešernovem trgu sprva ni imel jasno začrtane vsebine, nato pa se je pojavila priložnost za franšizno sodelovanje z Zlatarno Celje. Odločitev je bila pogumna in prav ta korak je začrtal pot, po kateri družina Fink hodi še danes. Iz ene zlatarske trgovine je postopoma zraslo podjetje s petimi poslovalnicami po Sloveniji – v Novem mestu, Črnomlju, Kočevju, Ljubljani in Mariboru –, lastno proizvodno enoto in sodobno opremljeno delavnico.
A čeprav so se številke skozi desetletja spreminjale, je bistvo ostalo enako: spoštovanje obrti, natančnost in osebni odnos do strank.
Zakaj Čebelica in zakaj Aura?
Podjetje, ki nosi ime Čebelica, razkriva družinske korenine iz Bele krajine. Finkovi so namreč povezani s čebelarstvom, ki ga je začel Davidov stari oče Mirko, tradicijo pa nadaljuje njegov stric Bojan Pavlin iz Semiča še danes. Čebela simbolizira marljivost, skupnost in predanost – vrednote, ki jih družina prenaša tudi v podjetje. Ime Aura pa nosi simbolni pomen.
»Aura je energijski ovoj človeka. Zlato se s svojo toplino in žlahtnostjo lepo poda k temu pomenu,« pravi David Fink, ki danes vodi podjetje skupaj z ženo Mino. Sedež imajo v Podturnu v občini Dolenjske Toplice.
Ljubezen do zlatarstva mu je bila pravzaprav položena v zibelko. Že kot otrok je pri delu opazoval očeta Cvetka. Ta je izkušnje v zlatarstvu začel nabirati pri ljubljanskem zlatarskem mojstru Branetu Zupanu in znanje nato izpopolnjeval v lastni delavnici. V okolju, kjer ni veliko zlatarjev, je učenje pogosto rezultat lastne vztrajnosti, raziskovanja in tudi lastnih napak.
»Samo vaja in ponovitve pripeljejo do vrhunskega rezultata,« poudarja Fink.
Zlatarstvo je poklic, ki izumira
Sam je kmalu stopil po očetovih stopinjah in tudi on pridobil naziv zlatarski mojster.
»Slovenija danes nima več zlatarske šole in poklic kot tak žal izumira. Vsi, ki se želijo poklica priučiti, pa potrebujejo pripravljenost zlatarskega mojstra, da jih nauči in pospremi skozi izobraževanje. Zato je prenos znanja z mojstra na vajenca ključnega pomena,« pripoveduje. V letu 2024, ko je naziv prejel sam, sta bila nova mojstra le dva, pred tem pa deset let nihče.
Ne prenašamo le tehničnega znanja, temveč tudi odnos do dela, natančnost, potrpežljivost in spoštovanje do materiala.«
Tehnologija je v zadnjih desetletjih posegla tudi v zlatarstvo in se razvija. A kljub temu ostajajo roke zlatarja nenadomestljive. Ogromno dela se opravi ročno, ker drugače pač ne gre, pa naj gre za oblikovanje unikatnega nakita ali pa popravilo nakita.
Obesek z več kot 850 diamanti
V delavnici najraje in najpogosteje obdelujejo zlato in srebro, posebno mesto pa ima platina. »Zlato in srebro zaradi mehkosti izdelave, patina zaradi kompleksnosti in redkosti,« prida 42-letni zlatarski mojster. Okusi strank se skozi leta spreminjajo in razlikujejo. Mlajši pogosteje posegajo po srebru in jeklu, saj sta cenovno dostopnejša, starejši pa cenijo zlato, drage kamne in občutek trajne vrednosti.
Med številnimi izdelki, ki so nastali v delavnici, ima pri Davidu Finku posebno mesto obesek v obliki srca z več kot 850 diamanti. Med prvimi so se lotili izdelave nakita z vkovanim osmijem, redko plemenito kovino, ter ustvarjali za dlan velike zlate križe in uhane z diamanti. A prav tako kot izdelovanje nakita je pomembno restavratorsko delo.
»Kadar staremu kosu nakita z obnovo vdahnemo novo življenje, nam to prinese prav posebno zadovoljstvo in veselje. Popravljali smo tudi že zelo stare kose, posebne kose, ki jih vidiš zelo redko. Pri zahtevnejših stvareh je treba narediti načrt, kako se jih lotiti,« pravi Fink in doda, da so pred leti v sodelovanju z Dolenjskim muzejem izdelali tudi replike zgodovinskih fibul. Tako v delavnici na Kočevarjevi ulici v Novem mestu opravijo veliko servisa in popravil, čiščenja in obnov.
Posebno poglavje so poročni prstani. Izdelujejo jih brezšivno, kar zagotavlja večjo trpežnost in dolgo življenjsko dobo. »Konec lanskega leta smo predstavili tri nove lastne kolekcije, ki so med mladoporočenci naletele na zelo lep odziv. Z mladimi pari je vedno lepo in užitek delati, po večini so polni energije in zadovoljstva,« pripoveduje.
Seveda pa prodajajo nakit tudi drugih proizvajalcev, sodelujejo s podjetji in znamkami iz Italije, Francije, Avstrije, Nemčije, Hrvaške.
Sedemnajst zaposlenih
Danes podjetje zaposluje 17 ljudi. »V delavnici poleg mene delajo še trije. Mare je izučeni zlatar s 40-letnimi delovnimi izkušnjami, Vadim, izučeni vstavljalec kamnov in ročni graver, se nam je pridružil pred dvema letoma, ko je v Slovenijo prišel iz Ukrajine. Joc pa je pri nas tri leta, njega smo priučili in je postal nepogrešljiv član ekipe. Znanje širi vsak dan in je na zelo dobri poti, da postane pravi zlatar,« pove David Fink.
Izobraževanje in stalno usposabljanje sta pomemben del njihovega delovanja, Fink poudarja, da brez dobre ekipe podjetje ne more uspevati. Pomlajevanje kolektiva v preteklih letih je bil izziv, a verjame, da jim je uspelo sestaviti jedro, ki bo pomenilo trdne temelje za prihodnost.
Ob 35-letnici podjetja razmišlja predvsem o kakovosti, ne o kvantiteti, širitvi proizvodnje. Načrti vključujejo posodabljanje opreme, izboljšanje delovnih procesov, skrbi za zaposlene in še boljši servis za stranke.
»Kot oče in direktor družinskega podjetja si želim, da bi imel naslednika, tako kot sem jaz nasledil očeta. A se bosta sin Ožbej in hči Vitta za delo v zlatarni morala odločiti sama. Kadar se odločiš sam, potem to nekaj šteje, če pa si v kaj prisiljen, vemo, kam to pelje,« še poudari David Fink.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.