Slovenija bo postavila starostno mejo za uporabo družbenih omrežij
Gre za "konec digitalne naivnosti" in zaščito duševnega zdravja ali le za birokratsko oviro, ki jo bodo najstniki obšli z enim klikom?
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Slovenska vlada je danes, 5. februarja 2026, sprejela odločitev, ki bi lahko korenito spremenila način, kako pri nas odraščajo otroci.
Na seji je potrdila izhodišča za pripravo nove zakonodaje, katere glavni cilj je omejiti uporabo družbenih omrežij za vse, ki so mlajši od 15 let.
Čeprav se na prvi pogled zdi, da gre le za še en birokratski ukrep, analitiki opozarjajo, da smo priča prelomnemu trenutku.
Strokovnjaki temu pravijo »konec obdobja digitalne naivnosti«. To pomeni, da so države nehale verjeti, da je brskanje po TikToku, Instagramu ali Snapchatu za otroke zgolj neškodljiva zabava.
Namesto tega zdaj prevladuje prepričanje, da gre za tehnologijo, ki so s svojimi algoritmi narejeni tako, da nas čim dlje zadržijo pred zaslonom in tako povzročajo resno škodo duševnemu zdravju mladih.
Slovenija s tem predlogom stopa na pot, ki so jo že začrtale nekatere druge države, od Avstralije do Francije. A ključno vprašanje ostaja odprto: kako to izvesti v praksi?
Zaenkrat še ni znano, kako stroga bo slovenska različica zakona – ali bo šlo za popolno prepoved, zahtevo po soglasju staršev ali pa za strožje preverjanje starosti ob prijavi.
Od avstralske prohibicije do francoske »digitalne polnoletnosti«
Slovenija pri tem koraku ni osamljena, temveč se pridružuje skupini držav, ki so v zadnjih mesecih prešle od besed k dejanjem. Kot poudarja poročilo Globalni digitalni zid, smo priča tektonskemu premiku, kjer države prejemajo štafeto druga od druge.
Če želimo razumeti, kam se morda usmerja slovenska zakonodaja, moramo pogledati predvsem v Avstralijo in Francijo.
Avstralija je decembra 2025 postala prva država na svetu, ki je implementirala vsevključujočo prepoved dostopa do družbenih omrežij za mlajše od 16 let.
Njihov zakon, znan kot Online Safety Amendment Act, je tehnološkim podjetjem naložil drakonske kazni do 30 milijonov evrov, če ne preprečijo dostopa otrokom.
Podjetje Meta, ki ima v lasti Facebook in Instagram, je v prvih dneh po uveljavitvi zakona blokirala kar 550.000 računov, za katere so njihovi sistemi sklepali, da pripadajo mladoletnim osebam.
Medtem ko v Canberri stavijo na strogo prohibicijo, se Evropa nagiba k modelu »digitalne polnoletnosti«. Francija je januarja 2026 sprejela zakonodajo, ki postavlja mejo pri 15 letih.
Ključna razlika je v tem, da francoski model načeloma dovoljuje uporabo družbenih omrežij mlajšim od 15 let, vendar le pod pogojem izrecnega soglasja staršev, kar pa v praksi prinaša zapletene birokratske postopke preverjanja identitete.
Kdo prepoveduje kaj?
Slovenska vlada še ni razkrila podrobnosti o tem, kako stroga bo domača zakonodaja, a verjetno bo sledila enemu od obstoječih modelov. Spodnja tabela prikazuje, kako so se problema lotile druge države do februarja 2026.
Ključna ločnica pri teh prepovedih je pogosto vprašanje: kaj sploh je družbeno omrežje?
Avstralska zakonodaja je denimo uvedla strogo ločnico med platformami, ki temeljijo na »algoritemskem priporočanju« (kot so TikTok in Instagram), in tistimi, ki služijo neposredni komunikaciji (kot sta WhatsApp in Signal), ki so ostale dovoljene.
Medtem ko vlade od Ljubljane do Canberre gradijo pravne zidove, tehnološki mogotci ne sedijo križem rok. Najostrejši odziv je prišel, pričakovano, od Elona Muska.
Ko je španski premier Pedro Sánchez predstavil svoj načrt za prepoved dostopa do družbenih omrežij za mlajše od 16 let in napovedal boj proti sovražnemu govoru, ga je Musk javno označil za »tirana«.
Muskov izpad ni le impulziven tvit, temveč odraža širši ideološki spopad. Ustanovitelji platform, kot je Pavel Durov (Telegram), trdijo, da vlade pod krinko zaščite otrok uvajajo cenzuro in nadzor, ki bosta na koncu prizadela disidente in kritike oblasti.
Za Silicijevo dolino to ni vprašanje varnosti, ampak vprašanje svobode interneta, verjetno pa tudi strah pred izgubo dohodka.
Zakaj zdaj? Argumenti za »digitalno treznost«
Kljub glasnemu nasprotovanju tehnološkega sektorja pa je javno mnenje vse bolj na strani regulacije. Podatki kažejo na naraščajoč konsenz med psihologi, starši in zakonodajalci, da je trenutno stanje nevzdržno.
Glavni argumenti zagovornikov prepovedi temeljijo na treh stebrih:
Epidemija duševnih bolezni: Socialni psiholog Jonathan Haidt in drugi strokovnjaki opozarjajo, da drastičen porast anksioznosti in depresije med mladimi sovpada z množičnim vzponom pametnih telefonov v zadnjem desetletju.
Boj proti kemiji možganov: Algoritmi aplikacij, kot sta TikTok in Instagram, so namerno zasnovani tako, da z nepredvidljivim nagrajevanjem (všečki, ogledi) sproščajo dopamin. To ustvarja vedenjske vzorce, podobne igram na srečo, čemur se otroški možgani biološko težko uprejo.
Reševanje socializacije: Francoski zakonodajalci poudarjajo, da prepoved zaslonov sili otroke v interakcijo v fizičnem svetu. Prve izkušnje iz šol, kjer so telefoni prepovedani, kažejo na izboljšanje socialnih veščin in zmanjšanje medvrstniškega nasilja.
Družba je glede tega vprašanja globoko razklana. Na eni strani so starši, ki se počutijo nemočne v boju z algoritmi, na drugi strani pa digitalni domorodci in aktivisti, ki opozarjajo, da bo prepoved le potisnila mlade v temnejše, manj nadzorovane kotičke spleta.
Kje so pasti?
Vendar pa vsaka medalja ima dve plati in tudi ta »digitalni zid« ni brez razpok. Medtem ko politiki slavijo pogum, strokovnjaki opozarjajo na nenamerne posledice, ki bi jih takšna prepoved lahko prinesla.
Glavni pomislek, ki ga izpostavljajo raziskovalci na Univerzi v Amsterdamu, je socialna izolacija ranljivih skupin.
Za mnoge najstnike, ki se v svojem fizičnem okolju počutijo odrinjene – naj gre za pripadnike manjšin, mlade iz skupnosti LGBTQ+ ali tiste s posebnimi interesi –, je splet edini prostor, kjer najdejo sebi enake.
Odrezati jih od te skupnosti bi lahko njihovo stisko le še poglobilo.
Druga težava je tehnična. Kot piše portal Information Age, se ob takšnih prepovedih takoj pojavi učinek »prepovedanega sadja«.
Mladi so digitalno spretnejši od svojih staršev in zakonodajalcev.
Uporaba navideznih zasebnih omrežij (VPN), ki »prevarajo« sistem, da misli, da je uporabnik v drugi državi, je za povprečnega najstnika stvar nekaj klikov.
Boj države proti tehnologiji bi se tako lahko hitro sprevrgel v igro mačke z mišjo, kjer je miš vedno korak spredaj.
Prav tako se pojavlja vprašanje digitalne pismenosti. Če mladim popolnoma preprečimo stik s temi orodji, jih oropamo priložnosti, da bi se naučili varne in odgovorne uporabe pod nadzorom.
Namesto da bi se naučili plavati v bazenu, jih pri 15 letih vržemo naravnost v razburkano morje interneta.
Kdaj bo padla odločitev?
Kdaj točno – in če sploh – bo slovenski »digitalni zid« postavljen, ostaja neznanka. Vlada je 5. februarja 2026 sprejela šele izhodišča, kar je prvi korak na dolgi zakonodajni poti.
Sledi obdobje javne razprave, usklajevanja s pravniki in iskanja tehnoloških rešitev.
Glede na izkušnje iz tujine in kompleksnost teme, bi lahko do dejanske uveljavitve zakona minilo še več mesecev ali celo let.
Zakon ne more nadomestiti pogovora
Slovenija stoji na razpotju. Odločitev za omejitev družbenih omrežij je pogumna poteza, ki priznava, da so tehnološka podjetja v bitki za pozornost naših otrok prekoračila mejo sprejemljivega. A zakon sam po sebi ne bo čarobna palčka.
Kot v svojem razmišljanju poudarja portal Psychology Today, nobena aplikacija in noben zakon ne moreta nadomestiti vloge staršev.
Država lahko postavi ograjo, a dolžnost staršev ostaja, da otroke naučijo, zakaj je nevarno plezati čez njo.
Če bo ta zakon služil le kot potuha za starše, da prenehajo nadzorovati digitalno življenje svojih otrok, bomo morda rešili en problem, a ustvarili drugega.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
