Peš in s kolesi od III. mitreja do rimske peči v centru novega naselja
Ptuj se ponaša s številnimi spomeniki iz rimskega obdobja, ki pa kljub svoji neprecenljivi vrednosti in pomembnosti še danes v kulturnem in turističnem razvoju mesta nimajo pravega mesta. Še manj pa so predstavljeni v vsej svoji veličini. Novi arheološki muzej pa je zgodba zase že več kot deset let. Tu sta pogrnila tako mesto kot država.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ptuj (Poetovio) je v rimskem obdobju dosegel največji razvoj. Imel je okrog 40.000 prebivalcev. Marjan Berlič, arhitekt in urbanist, ob tem spomni, da je rimska država svoja mesta rangirala v devet stopenj. Na prvem mestu je bil Rim, Poetovio pa je bil zaradi svojega pomena in velikosti rangiran na drugo mesto.
Rimska pot kot povezovalna pot in oživitev rimskih spomenikov v mestu kot destinacije trajnostnega in kulturnega turizma je lahko po prepričanju arhitekta in urbanista Marjana Berliča eden večjih, če že ne največji turistični produkt tega okolja. „Rimska pot je locirana na traso domnevne trase rimske ceste z manjšimi odkloni. Namen vzpostavitve le-te je povezava območij in spomenikov rimske Poetovione ter njihova prezentacija na turistični, rimski poti. Rimska pot je povezovalna pot s prehodi preko treh voda: Drave, Grajene in Studenčnice, skladno z rimsko cesto. Izhodišče rimske poti je pri III. mitreju. Na Bregu preči Studenčnico (že obstoječa brv), Dravo (premostitev z brodom na lokaciji rimskega mostu (Sončnega parka) ob dominikanskem samostanu) in se nadaljuje ob bodočem arheološkem muzeju med grajskim hribom in Panoramo preko Grajene (nova brv).
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
