V BD Ranca si želijo turističnega razvoja ob Ptujskem jezeru
Ptujsko jezero in Drava že od nekdaj mestu ponujata veliko priložnosti za razvoj, žal pa prave prepoznave in odločitev za pravi razvoj doslej ni bilo.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Bolj kot vse drugo so ptujski turistični načrti kot ptice selivke, zdaj tu, zdaj tam, nikoli pa dokončane zgodbe. Zgodba Ptujskega jezera je tako hkrati zgodba starega mestnega jedra, Panorame, grajskega hriba, kjer nobena zgodba še ni prišla niti do sredine, kaj šele do konca, do tiste pike na i, ki prinaša uspešne zgodbe za danes in jutri.
Brodarsko društvo Ranca v svoji 50-letni zgodovini stremi k ohranjanju čolnarjenja, že v prvi statut so tudi zapisali, da bodo aktivni dejavnik razvoja turizma v tem okolju. Tudi po 50 letih je turistična zgodba del njihovega programa in razvoja na rekreativnem področju na levem bregu Drave. Društvo se za to zelo trudi, spodbuja lokalno oblast, vedno pa trčijo na težave, ki so jim v društvu nerazumljive. „Mi vemo, kaj lahko na vodi delamo. Poznamo zakonodajo, kako bi lahko turistično ponudbo na jezeru in ob jezeru obogatili. Premiki pa so polžji. Tudi odlok o plovnem režimu je lokalna skupnost sprejemala skoraj 40 let. Upam, da ne bomo potrebovali še enkrat toliko let, da bomo postavili potrebno vodno infrastrukturo, uredili marino tako, da ne bomo več gledali tega kamna iz leta 2007. To bi bila edina celinska marina v Sloveniji, kjer bi lahko razvijali navtični turizem, vodne športe, pridobili mednarodna tekmovanja. Ko bi vse to razvili, bi prišel kapital za ureditev objezerske ponudbe, od igrišč, kampov, apartmajev do hotela. S tem bi gotovo prispevali k polnjenju starega mestnega jedra. Ptuj ima vse možnosti za razvoj zdraviliškega in rekreativnega turizma, oba sta ob reki Dravi. Vse to je bilo vpisano v t. i. turistično diagonalo leta 2004, ki je bila hitro pozabljena. Pripeljali bi lahko toliko gostov, da bi zaživelo mestno jedro v pravem pomenu besede,“ je prepričan dolgoletni predsednik društva Emil Mesarič. Nekoč so se predstavniki objezerskih mest hodili učit na Ptuj, kako razviti vodno in drugo ponudbo. Danes je žal tako, da bi Ptujčani morali k njim po recept.
Imamo in nimamo veslaške proge
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
