Kmetijstvo / stran 25
Damjan Jerič je novi direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Murska Sobota
Zanj je glasovalo sedem od skupno devetih članov sveta zavoda.
Na srečanju prašičerejcev izpostavili tudi njihovo dobrobit
Opozorili so še na vse višje stroške izpolnjevanja zahtev o biovarnosti in kastracije pujskov.
Sonaravna nega in raba travniških sadovnjakov vpisana v register nesnovne kulturne dediščine
Vpis v register je bil opravljen pred nekaj dnevi.
Sindikat kmetov od države zahteva, da prevzame lastništvo nad divjimi živalmi
V Sindikatov kmetov Slovenije od države zahtevajo odgovorno upravljanje z zvermi. Prav tako so prepričani, da bi moralo odgovornost za izplačevanje odškodnin zaradi nepravilnega upravljanja vseh prostoživečih živali v naravi izvajati samo eno ministrstvo. Če se razmere ne bodo uredile, bodo o tem obvestili evropske institucije.
Evropa pred vrati katastrofalne suše
V Sloveniji smo bili v zadnjem tednu deležni nekoliko izdatnejšega aprilskega deževja, a evropska zemlja ostaja žejna. Marec so namreč zaznamovale precej suhe vremenske razmere širom Evrope, tudi topljenje snega v Alpah pa ni postreglo z občutnejšimi količinami vode.
Haloška vina vse bolj kakovostna
Društvo vinogradnikov in sadjarjev Haloze je letos pripravilo že 34. ocenjevanje vin, ki je znova potrdilo visoko kakovost haloške kapljice. Strokovna komisija je ocenila 123 vzorcev vin različnih sort, stilov, barv in letnikov, več kot polovica pa jih je presegla mejo 18,10 točke, kar pomeni izjemen uspeh.
Skupina Hudo dobro iz Renkovec najboljši podjetnik v kmetijstvu v letu 2025
Razglasili so jih na Agrobiznis konferenci v Celju.
Hrvati bi imeli gozdove Slovencev na mejnem območju ob Muri
Evropski naravovarstveni projekt odpira občutljivo geopolitično vprašanje, ki mu slovenska oblast ne posveča pozornosti.
Pomanjkanja jajc pri nas za zdaj še ni pričakovati
Pred veliko nočjo, ko se poraba jajc znatno poveča, je završalo o lovu Američanov za evropskimi jajci ter o rasti cen tega osnovnega živila. A trgovci v Sloveniji zagotavljajo, da za zdaj bojazni pred praznimi policami ni. Izključene pa niso morebitne podražitve, saj v Evropi cene jajc naraščajo, medtem ko je cena jajc v ZDA po ekstremnem skoku tudi na sedem evrov za ducat jajc in močno zmanjšani potrošnji ponovno upadla na vsega tri evre za 12 jajc.
Kdo si bo s slovensko plačico še lahko privoščil govedino?
Rejo govedi v Evropi je lani močno prizadela in omejila bolezen modrikastega jezika, letos še večji strah povzroča nalezljiva virusna bolezen slinavke in parkljevke. Mnogi se še spomnijo fotografij, posnetkov gorečih grmad goveda, obolelega s slinavko in parkljevko, iz leta 2001 z območja Velike Britanije, kjer je bilo umorjenih več kot 600.000 glav govedi. Želja rejcev in stroke je, da se ti prizori ne zgodijo tudi pri nas, obenem pa rejci (ponekod tudi potrošniki) že čutijo posledice vnovičnih izbruhov bolezni na evropskih tleh. Zaradi zaustavitve uvoza telet iz Madžarske in Slovaške mlade goveje živine že primanjkuje, kar poganja rast cen klavnih telet, posledično tudi mesa.
Slinavka in parkljevka: kaj vse je prepovedano uvažati z Madžarske
Zaradi resnosti položaja v EU po nedavnih izbruhih slinavke in parkljevke na Madžarskem in Slovaškem je Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin sprejela dodatne ukrepe za zaščito pred vnosom bolezni v Slovenijo. Začasno je poleg živih živali med drugim prepovedan tudi vnos svežega mesa in mleka dovzetnih živali iz obeh držav.
Leben: »Teorija je osnova, praksa pa te največ nauči«
Matic Leben je letos nadomestil dolgoletnega vodjo ptujske izpostave KGZ Ptuj Ivana Brodnjaka. Pred novim vodjem je sedaj prvi resni izziv, to je izpeljava subvencijske kampanje, sicer pa je cilj Lebna ohraniti strokovnost službe in za kmete dostopnost do zaposlenih v okviru javne službe kmetijskega svetovanja na ptujski izpostavi.
V Gadovi peči, zibelki cvička, bodo gradili
V Gadovi peči, za mnoge zibelki cvička, je bila prejšnja sreda velik dan. Člani Vinogradniško turističnega in kulturnega društva Gadova peč so simbolično obeležili začetek gradnje oziroma prenove društvenega hrama in ureditve večnamenskega prostora.
Ker ne skrbijo za svoje gozdove, oglobili 130 lastnikov, pojavljajo se tudi napadi na inšpektorje
Slovenija je na široko pokrita z gozdovi, ki predstavljajo kar 58 odstotkov površine države. Večina gozdov je v zasebni lasti, lastniki pa morajo poskrbeti za sanitarno sečnjo.
V prenovljeni kleti bo zorel vinjak
KZ Metlika je bila ustanovljena 8. aprila 1945, sama zgodovina zadruge pa sega celo v leto 1909, ko je bila ustanovljena prva vinarska zadruga v Beli krajini.
Ocenjevanje vin za Teden cvička: Manj vinogradov, boljše vino
Danes ob desetih dopoldne se je v prostorih novomeškega Kmetijsko gozdarskega zavoda začelo ocenjevanje vzorcev vina za 53. Teden cvička, ki bo letos v Novem mestu 23. in 24. maja.
Metliška kmetijska zadruga poudarja sodelovanje s kooperanti in pomoč mladim vinogradnikom
Kmetijska zadruga Metlika obeležuje 80-letnico delovanja. Med načrti izpostavljajo sodelovanje s kooperanti v govedoreji ter spodbudo in pomoč mlajšim generacijam, da bi se odločale za nadaljevanje vinogradniške tradicije. Načrtujejo tudi prenovo vinske kleti, novo pakirno linijo v mesnopredelovalnem obratu in novo enoto gostinskega programa.
Mrzla noč povzročila veliko škodo pri breskvi in češnji, tudi hruški
Nizke temperature minulo noč so škodo povzročile tudi sadjarjem v naši regiji.
Ob obisku kozolca nekateri tudi zajokajo
Na začetku vasi Šmarčna, takoj za lično vaško cerkvico stoji velik kozolec toplar. Na daleč ni videti dosti drugačen od drugih podeželskih 'bratov'. A ko obiskovalec stopi bližje, hitro vidi, da prenovljen Dolinškov kozolec z letnico 1920 resda ne opravlja več svoje prvotne vloge sušenja sena ali žita, pač pa opravlja drugo pomembno poslanstvo – ohranjanje kulturne dediščine kraja in okolice.
Zemlja je bila kontaminirana, zaradi česar danes travnik ni več uporaben
Kmetijske organizacije opozarjajo na nevarnosti predlagane zakonodaje, a marsikaterega kmeta bi lahko pritegnile subvencije in možnost zaslužka. Agrofotovoltaika nad kmetijskimi površinami naj bi celo ščitila pridelke pred ekstremnimi vremenskimi pojavi, kot so toča ali nalivi, a v Beli krajini je pred leti toča razbila sončne panele na kmetijskem zemljišču. Tam zemlja ni bila kontaminirana samo s steklom, temveč še z marsičim drugim, zaradi česar danes travnik ni več uporaben.