DGSN Direction générale de la Sûreté nationale

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Norveška policija je včeraj potrdila pristnost posnetka umora, v katerem fanatiki iz vrst islamske države trdijo, da je krvavo dejanje maščevanje za pretočeno kriv njihovih bratov v Siriji. Po aretaciji štirih moških, krvnikov skandinavskih turistk, je maroška policija v četrtek in petek prijela še devet moških, ki jih »sumijo sodelovanja z osebami, ki so teroristično dejanje izvedle.« 

• "To je Alahova volja": skandinavski študentki označili za njegovi sovražnici in ju usmrtili
• »To je za naše brate v Siriji. Tu so glave vaših sovražnikov.« Sta bili skandinavski turistki usmrčeni?
• Kdo je prerezal vrat 24-letni Louisi in 28-letni Maren?
• V Bovcu pretreseni: »Draga Louisa, za vedno boš ostala v naših srcih«

Nad grozovitim dejanjem je šokirana tudi javnost v Maroku, pri čemer nekateri državljani za klavce zahtevajo kar smrtno kazen, na spletu pa so ustvarili tudi peticijo, s katero pozivajo k eksekuciji. V Maroku smrtne kazni sicer še niso ukinili, a so usmrtitev nazadnje izvedli leta 1993. V skladu z maroškim kazenskim zakonikom se z usmrtitvijo kaznujeta kaznivi dejanji naklepnega umora in zločina, v katerem je prisotno mučenje. 

DGSN Direction générale de la Sûreté nationale

Številni Maročani so se s pozivom k smrtni kazni odzvali tudi na družabnih omrežjih. »Ta ostuden barbarski zločin ne predstavlja Maroka ali Maročanov. Smo topel in ljubeč narod. Ti teroristi so manj kot ljudje in upam, da jih obsodijo na smrt. Zelo hudo nam je za družine žrtev in njihove sonarodnjake,« je zapisal eden od domačinov. »Ubijanje nedolžnih turistov v Maroku je hujše kot zlo! Ti teroristi si ne zaslužijo zgolj smrtne kazni, morali bi jih mučiti do smrti, zaslužijo si počasno smrt,« je dodal drugi. V Maroku so med letoma 1956 in 1993 usmrtili 198 oseb, vključno s tistimi, ki so sodelovali v neuspešnem vojaškem udaru leta 1972, ko so želeli strmoglaviti kralja Hassana II.