Njihova vztrajnost navdihuje: po možganski kapi spet aktivni
Klub CVB Celje je organiziral športne igre vseh slovenskih društev, v katerih so združene osebe, ki so v življenju doživele možgansko kap.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Celjski klub CVB je del Združenja bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo Slovenije, ki deluje na področju celotne Slovenije. Športne igre so bile v dvorani Zlatorog v Celju.
»Dogodek je združil člane društev iz vse Slovenije, ki s svojo voljo, vztrajnostjo in medsebojno podporo dokazujejo, kako pomembna sta gibanje in druženje po preboleli možganski kapi,« pravijo v celjskem klubu.
Hkrati je bil dogodek pomemben tudi zato, ker je prikazal, kako pomembna je rehabilitacija, ki pomaga bolniku nazaj v normalno življenje, pa tudi človekova aktivnost po kapi.
Za člane klubov, društev in združenja je pomembno tudi druženje, saj prihaja pri tem do izmenjave izkušenj, ki je prav tako ključnega pomena.
Združenje bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo ima svoja društva oziroma klube po vsej Sloveniji, skrbi pa za opolnomočenje, nudenje pomoči in podporo osebam s trajnimi posledicami možganske kapi ter njihovim svojcem ali skrbnikom.
S takšno pomočjo dosežejo večjo kakovost življenja pri bivanju v domačem okolju.
Na leto zboli veliko ljudi!
Možganska kap je posledica prekinitve dotoka krvi v možgane, bodisi zaradi zamašitve žile ali pritiska krvi na del možganov pri možganski krvavitvi. Zaradi pomanjkanja kisika in hranilnih snovi možganske celice odmrejo. Posledice so odvisne od obsega in mesta okvare.
Najpogostejše posledice možganske kapi so ohromitev dela telesa, motnje govora, ravnotežja in koordinacije, motnje zaznavanja, požiranja, vida in sluha ter vedenjske in čustvene spremembe.
»Starost je najpomembnejši dejavnik tveganja, na katerega ne moremo vplivati. Številne ostale dejavnike tveganja lahko zdravimo z zdravili ali odpravimo z zdravim življenjskim slogom. Z uravnavanjem teh dejavnikov tveganja lahko v veliki meri zmanjšamo pojavnost možganske kapi,« pravijo v Združenju bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo Slovenije.
Najpomembnejši dejavniki tveganja za možgansko kap so povišan krvni tlak, zvišana raven holesterola, sladkorna bolezen, motnje srčnega ritma in slabe razvade v življenju, kot sta kajenje in čezmerno uživanje alkohola. Med dejavnike tveganja spadajo tudi depresija, zmanjšana telesna dejavnost in debelost.
V Sloveniji vsako leto za možgansko kapjo zboli okoli 4000 ljudi, kar pomeni približno 11 novih primerov na dan. Zaradi bolezni umre bistveno več žensk kot moških, leta 2024 je po njegovih navedbah umrlo okoli 1100 žensk in približno 800 moških.
Kljub napredku pri zdravljenju posledice možganske kapi ostajajo zelo resne. Po podatkih le okoli 20 odstotkov bolnikov po kapi preživi.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
