Del kazenskega zakonika je v neuskladju z ustavo
Kazenski zakonik je v neskladju z ustavo, ker pri izreku pogojne obsodbe ne določa vštevanja časa preizkusne dobe, ki je v zvezi z istim kaznivim dejanjem že pretekel do razveljavitve prejšnje pravnomočne sodne odločbe, so danes sporočili z ustavnega sodišča. DZ mora protiustavnost odpraviti v enem letu po objavi odločbe v Uradnem listu.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Kot so danes sporočili z ustavnega sodišča, morajo sodišča do uveljavitve drugačne zakonske ureditve pri izreku pogojne obsodbe vštevati čas preizkusne dobe, ki je v zvezi z istim kaznivim dejanjem že pretekel do razveljavitve prejšnje pravnomočne sodne odločbe.
Po ugotovitvah ustavnih sodnikov do kršitve prepovedi ponovnega kaznovanja pride tedaj, ko je posameznik kazen oziroma del kazni že prestal, pa mu sodišče že prestanega dela kazni ni upoštevalo pri izreku kazni za isto kaznivo dejanje.
"Narava pogojne obsodbe kot modifikacije kazni ima namreč za posledico, da lahko tudi pogojna obsodba v primeru preklica huje poseže v človekove pravice obsojene osebe; v primeru določene zaporne kazni celo v pravico do osebne svobode. Zato ima izrek pogojne obsodbe takšne posledice, da ga je treba šteti za kaznovanje v okviru razlage avtonomnega pojma kaznovanja iz 31. člena ustave. Ureditev, ki bi omogočala upoštevanje že pretekle preizkusne dobe, je tako potrebna zaradi preprečitve kršitve" 31. člena ustave, ki določa prepoved ponovnega sojenja o isti stvari, so zapisali ustavni sodniki.
O zadevi je odločalo vseh devet ustavnih sodnikov, pri čemer jih je za omenjene odločitve glasovalo sedem, proti pa sta bila ustavna sodnica in sodnik Špelca Mežnar in Rok Svetlič. Slednji je podal tudi odklonilno ločeno mnenje.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
