Politična partija šaha: Kdo bo potegnil odločilno potezo?
Začenja se odločilni drugi krog. Zakon kot prelomnica: Bo odprl vrata novi vladi?
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Kljub prvomajskim praznikom slovenski politični prostor ne miruje. V ospredju ostajajo pogovori o prihodnji sestavi vlade, zakonodajni postopki pa tečejo naprej, saj si politični akterji prizadevajo oblikovati novo večino in začrtati nadaljnje korake.
Koraki proti novi vladi in preoblikovanju ministrstev
Državni zbor bo predvidoma v sredo na izredni seji obravnaval predlog sprememb zakona o vladi, ki predvideva znižanje števila ministrstev na 14. Predlog je vložila SDS, njen predsednik Janez Janša pa je napovedal, da bodo v primeru sprejetja strankam, ki ga bodo podprle, poslali izhodišča za pogajanja o koalicijski pogodbi. S tem bi bili tudi uradno narejeni prvi koraki proti oblikovanju desnosredinske vlade.
O sklicu izredne seje in obravnavi predloga po skrajšanem postopku mora pred tem odločiti še kolegij predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića, ki se bo sestal v torek. Če bo skrajšani postopek potrjen, bo za sredo sklicana izredna seja, na kateri bodo poslanci odločali o novi organizaciji ministrstev.
Prav tako se bodo poslanci najkasneje na izredni seji v sredo seznanili tudi s predsedničinim obvestilom, da ne predlaga nobenega kandidata za mandatarja, s tem pa bo že začel teči 14-dnevni drugi krog iskanja mandatarja.
Spremembe je predlagala SDS, z njimi pa krči število ministrstev s sedanjih 19 na 14. Poleg tega pa ohranja tudi ministra brez resorja, pristojnega za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu.
Zakon je naletel na kritike zlasti v delu, ki predvideva združitev resorjev za delo in za gospodarstvo na enem ministrstvu. Zlasti v Levici, katere sokoordinator Luka Mesec trenutno vodi ministrstvo za delo, so prepričani, da bo to ošibilo socialni dialog, kratko pa bodo potegnili delavci. V Levici so kritični tudi do ukinjanja ministrstva za solidarno prihodnost.
SDS torej predlaga ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport ter ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve. Ob teh pa še ministrstva za finance, za zdravje, za notranje zadeve in javno upravo, za obrambo, za zunanje in evropske zadeve, za pravosodje, za okolje in prostor, za kmetijstvo, za infrastrukturo in energetiko, za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj, za kulturo ter za izobraževanje, znanost in mladino. S slednjim se torej združujeta sedanje ministrstvo za izobraževanje in visoko šolstvo, do česar je bil sicer kritičen minister za vzgojo in izobraževanje, ki opravlja tekoče posle, Vinko Logaj, ki prihaja iz vrst Svobode.
Po obravnavi zakona na desnici koraki proti novi vladi
Če bo zakon sprejet, bo SDS vsem strankam podpornicam poslala izhodišča za pogajanja za koalicijsko pogodbo, na podlagi katere bi sestavili novo vlado. Ne bo pa SDS vlade sestavljala za vsako ceno, je v petek zatrdil prvak SDS Janez Janša.
Glede na napovedi, bodo zakon o vladi poleg poslancev SDS podprli še v trojčku NSi, SLS, Fokus, s katerimi je tudi usklajen, v Demokratih in Resnici. V strankah odhajajoče koalicije so sicer izrazili pomisleke in kritike glede predvidenih resorjev so pa povečini ob tem tudi izpostavili, da si ima vsak mandatar oziroma vlada pravico postaviti ekipo in organizirati delo, kot se mu zdi ustrezno.
Če bodo izhodišča za koalicijsko pogodbo usklajena, bodo nadaljevali usklajevanje področnih programov za naslednja štiri leta. "Šele če bo to usklajeno, podpisano in sprejeto na organih strank, ki bodo pripravljene sodelovati, pride na vrsto usklajevanje sestave nove vlade," je prihodnje korake opisal Janša.
Po predsedničini odločitvi, da ne predlaga mandatarja, na potezi poslanci
Medtem je predsednica republike Nataša Pirc Musar v soboto sporočila, da mandatarja v prvem krogu ne bo predlagala, saj da se večinska podpora v DZ ne izkazuje nikomur, kandidata za vodenje manjšinske vlade pa ne želi predlagati.
Ni prvič, da predsednik v prvem krogu ni predlagal kandidata za mandatarja, je odločitev pojasnila predsednica republike Nataša Pirc Musar. Kot je zapisala v objavi na omrežju X, njena odločitev, da mandatarja v prvem krogu ne bo predlagala, torej ni presedan. Vsak korak v tem postopku je bil po njenih besedah skrbno premišljen in prediskutiran z ustavnimi pravniki, je zapisala. Preučili so različne scenarije.
"Ni prvič, da predsednik v prvem krogu ni predlagal kandidata za mandatarja. Zato bi bilo prav, da se vsi, ki tako odločitev komentirajo, najprej seznanijo s preteklo prakso v takih postopkih," je navedla.
Leta 2018 takratni predsednik republike Borut Pahor v prvem krogu prav tako ni predlagal kandidata za mandatarja, je spomnila. Ob tem je priložila njegov dopis, ki ga je takrat poslal v DZ. "Nekateri pišete, da gre za presedan. To torej ne drži in na to bi lahko včeraj opozorili tudi novinarji in uredniki, ki so pripravljali prispevke in morda tudi komentatorje seznanili s tem dejstvom," je dodala.
Različni odzivi na predsedničino odločitev
V strankah levega političnega pola odločitev predsednice spoštujejo. Iz Svobode so sporočili, da delijo njeno skrb in razočaranje nad dogajanjem zadnjih tednov. V SD so ocenili, da odločitev odraža politično realnost, v Levici in Vesni pa izpostavili "dvojno igro na desnici".
Potem ko Gibanju Svoboda ni uspelo sestaviti koalicije, zdaj bolje kaže drugouvrščeni SDS.
V SDS, SLS in Fokusu, Demokratih ter Resnici predsedničine odločitve za zdaj niso komentirali. Evropski poslanec Matej Tonin (EPP/NSi) pa je danes za oddajo Televizije Slovenija Politično s Tanjo Gobec ocenil, da je takšna odločitev za predsednico republike najlažja pot. "Nekateri ustavni pravniki pa opozarjajo, da dvomijo, če je to najbolj primerna pot," je dejal.
Predsedničino odločitev pripisuje temu, da ji to v tem trenutku politično najbolj ustreza. "Morebiten predlog gospoda Janše bi ji najbolj zamerili njeni volivci. Na tej točki se je odločila predvsem politično, ne toliko v smislu, kar ji nalaga ustava," je ocenil.
Drugi krog: vloga poslancev in iskanje podpore
V drugem krogu lahko mandatarja poleg predsednice predlagajo tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. Časa imajo 14 dni. Pričakovati je, da bo predsednik SDS pod kandidaturo želel videti vseh 48 poslanskih podpisov bodoče koalicije s podporniki. Podoben pristop smo videli že leta 2012, ko so Janez Janša edinkrat doslej za mandatarja predlagali poslanci in ne predsednik republike. Potem ko je relativni zmagovalec volitev Zoran Janković, ki ga je za mandatarja predlagal predsednik Danilo Türk, v prvem krogu prejel le 42 poslanskih glasov podpore, je koalicijo sestavil Janša. Takrat se je pod njegovo mandatarsko kandidaturo v drugem krogu podpisalo 50 poslancev SDS, Liste Virant, SLS, DeSUS in NSi, na tajnem glasovanju pa je nato dobil 51 glasov.
Če predsednik vlade tudi v drugem krogu ni izvoljen, se lahko DZ odloči še za tretji krog, kjer so predlagatelji isti, nižji pa je kvorum za izvolitev - namesto absolutne je dovolj navadna večina.
Letošnja situacija se sicer razlikuje, saj Zoran Stevanović ves čas poudarja, da njegova stranka kljub podpori koaliciji ne namerava vstopiti v vlado Janezom Janšo. To bi pomenilo oblikovanje manjšinske vlade s 43 glasovi ter zunanjo podporo petih poslancev Resnice. Kljub temu je mogoče pričakovati, da bi ta stranka glede na napovedi prvaka SDS lahko sodelovala pri oblikovanju izhodišč za koalicijsko pogodbo, saj podpira predlagano reorganizacijo ministrstev. Poleg Resnice so podporo napovedale tudi potencialne koalicijske partnerice – NSi, SLS, Fokus ter Demokrati Anžeta Logarja, ki bi v primeru oblikovanja vlade prevzele ministrske resorje.
Tretji krog kot zadnja priložnost za izvolitev mandatarja
Če mandatar ne bi bil izvoljen niti v drugem krogu, imajo poslanci na voljo še tretji poskus. Ta je časovno precej omejen, saj traja le 48 ur, krog predlagateljev pa ostaja enak. Za izvolitev predsednika vlade v tej fazi zadošča že navadna večina – ne več absolutnih 46 glasov, temveč večina navzočih poslancev. Ob tem je Janez Janša že večkrat poudaril, da vlade s šibko oziroma minimalno večino ne namerava oblikovati.
Če bo predsednik vlade izvoljen, mora v 15 dneh predlagati imenovanje ministrov. Če niti v tretjem krogu ne bo izvoljen nihče, pa predsednica razpusti državni zbor in razpiše nove, predčasne volitve.
Anketa: razmerja moči med strankami ostajajo tesna
Če bi bile volitve minulo nedeljo, bi največ volivcev (24,2 odstotka) prepričala SDS, sledi Gibanje Svoboda s 23,2 odstotka. Na tretje mesto bi se po tokratni raziskavi uvrstil trojček NSi, SLS in Fokus z 8,6 odstotka glasov, na četrto SD s 5,9 odstotka, na peto pa Levica in Vesna s 5,7-odstotno podporo. Demokrati bi prejeli 4,1 odstotka glasov, Resnica 3,8 odstotka, Prerod 2,8 odstotka, ostale stranke pa 4,8 odstotka glasov. Da ne ve, koga bi volilo, je odgovorilo 7,9 odstotka vprašanih. Nobene od naštetih strank ne bi volilo 5,2 odstotka vprašanih, 3,9 odstotka pa jih odgovora ni želelo podati, je pokazala anketa Mediane za POP TV.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
