Analiza: Na mizi predčasne volitve in manjšinska vlada
Analitika opozarjata na koalicijski krč, kjer bodo morale manjše stranke sprejeti kompromise. Široka koalicija pa bi morda navrgla tretjega predsednika vlade.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Politični analitik Alem Maksuti je za Svet24 ocenil, da so manjše stranke po volitvah v šibkem položaju.
Predsednik SDS Janez Janša za ministre običajno ne izbira oseb, ki niso bile izvoljene v parlament, zato je za Anžeta Logarja in njegove Demokrate desna koalicija negotova.
Logar in Eva Irgl se namreč nista prebila v državni zbor, zato bi bil ostanek v opoziciji zanju politični samomor, če ne bosta zasedla ministrskih mest se bosta namreč zelo težko javno profilirala. Maksuti meni, da bi moral Logar za vstop v koalicijo pod vodstvom Svobode dokončno pretrgati vezi s svojo nekdanjo stranko SDS.
Profesor ljubljanske Fakultete za družbene vede Miro Haček pa je spomnil, da se je Logar javno zavezal, da ne bo vstopil v vlado, ki bi jo vodila bodisi Janša bodisi predsednik Svobode Robert Golob.
Haček vidi možnost za široko koalicijo torej le v primeru, da se Golob odpove premierskemu položaju in v vlado brez Levice vstopijo desnosredinske stranke. Podobno velja za desno stran, kjer bi Janša moral prepustiti vodenje vlade nekomu drugemu, da bi privabil stranki Resnica ali SD.
Drža Levice z zavračanjem nesorodnih programov ni konstruktivna
Glede Levice Maksuti meni, da je kategorično zavračanje programsko nesorodnih strank s strani njenega koordinatorja Luke Mesca nekonstruktivno, saj preprečuje oblikovanje koalicije s četrto stranko, ki je nujno potrebna za parlamentarno večino.
Haček to naslavlja iz druge smeri, saj da že prisotnost Levice v koaliciji avtomatično izključuje vsako stranko desno od sredine. Analitika se torej iz različnih razlogov strinjata, da za Levico ni prostora v široki koaliciji, ki jo je napovedal Golob.
Resnica zavrača Janšo, od Goloba pričakuje preveč
Vstop v levosredinsko vlado bi bil po mnenju Hačka za stranko Resnica usoden, saj bi moral njen predsednik Zoran Stevanović popustiti pri migracijah in opustiti vlogo antisistemskega igralca.
Maksuti pa opozarja na paradoks, saj ima Resnica s SDS precej skupnih stališč o RTV prispevku, policiji in pravosodju, a bi jim volivci sodelovanje z Janšo verjetno zamerili zaradi protikoronskih ukrepov in zatiranja protestov povezanih z njimi.
Stevanović se je sicer že večkrat zavezal, da v koalicijo pod vodstvom Janše ne gre, po drugi strani pa maksimalistične zahteve Resnice po notranjem, finančnem in zunanjem ministrstvu z borimi petimi poslanci niso realne, meni Maksuti.
Predčasne volitve niso izključene, a niso v interesu novopečenih poslancev
Oba analitika zato menita, da je koalicijska enačba izrazito zapletena in da predčasne volitve niso izključene.
Urednik portala Necenzurirano Primož Cirman se strinja, da bo politična geometrija novega sklica parlamenta zelo kompleksna in bo morala presegati ideološke meje.
Med novoizvoljenimi poslanci je po njegovih besedah polovica takšnih, ki prvič sedijo v poslanskih klopeh, zato bodo skušali storiti vse, da ne pride do novih volitev.
Tako ne izključuje niti možnosti, da bo nova vlada manjšinska, večino za nekatere ukrepe pa si bo zagotavljala z separatnimi dogovori.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
