ZDA proti zaveznikom: Slovenija svari pred kaosom, Putin čaka priložnost
Trump zaradi neprejete Nobelove nagrade terja Grenlandijo in grozi s carinami. Slovenija na Arktiko pošilja dva častnika, Golob pa svari pred nevarno logiko moči.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ameriška zahteva po nakupu Grenlandije je v nekaj urah prerasla v varnostno in gospodarsko zaostritev. Svetovna javnost spremlja kombinacijo diplomatskih pritiskov in trgovinskih groženj, v dogajanje pa je z napovedjo sodelovanja v mednarodni operaciji neposredno vstopila tudi Slovenija.
Eskalacije ni sprožil vojaški premik, temveč diplomatska korespondenca. Norveški VG je razkril, da je ameriški predsednik Donald Trump poslal dopis norveškemu premierju Jonasu Gahr Støreju, v katerem je razgalil ozadje svojih geopolitičnih potez.
Pismo: »Brez nagrade ni obveze za mir«
Trump v pismu svojo zunanjo politiko neposredno povezuje z osebno zamero zaradi neprejete Nobelove nagrade za mir. Kot navaja The Guardian, je predsednik zapisal: »Glede na to, da se je vaša država odločila, da mi ne podeli Nobelove nagrade za mir, čeprav sem ustavil več kot osem vojn, ne čutim več obveze, da bi razmišljal zgolj o miru.«
V nadaljevanju pisma Trump postavlja nov okvir ameriškega delovanja: ker ni dobil priznanja, se čuti odvezanega moralnih zadržkov in napoveduje osredotočanje izključno na to, »kar je dobro in primerno za ZDA«. To vključuje prevzem Grenlandije.
Trump v pismu izpodbija dansko suverenost nad otokom z argumentom, da zanjo ne obstajajo »nobeni pisani dokumenti« in da zgodovinski pristanek ladje pred stoletji ne more biti podlaga za lastništvo, saj so »tam pristajale tudi ameriške ladje«.
Analitiki, na katere se sklicuje BBC, opozarjajo, da gre za retoriko, ki mednarodno pravo nadomešča s pravico močnejšega, legitimnost državnih meja pa relativizira na raven nepremičninskega posla.
Dva datuma za uvedbo carin
Bela hiša je evropskim zaveznicam postavila rok za začetek pogajanj o »popolnem in totalnem nakupu« Grenlandije. V nasprotnem primeru napovedujejo gospodarske sankcije.
Agencija Bloomberg poroča, da je Trump določil dva ključna datuma za uvedbo ukrepov proti osmim državam (Združeno kraljestvo, Danska, Francija, Nemčija, Norveška, Švedska, Finska in Nizozemska):
1. februar 2026: Uvedba 10-odstotnih carin na ves uvoz iz osmih držav (Združeno kraljestvo, Danska, Francija, Nemčija, Norveška, Švedska, Finska in Nizozemska).
1. junij 2026: Dvig carin na 25 odstotkov, če zahteve ne bodo izpolnjene.
Finančni trgi so zabeležili rast cen zlata in srebra, saj vlagatelji iščejo zaščito pred morebitno trgovinsko vojno. Analitiki bank JPMorgan in Barclays ocenjujejo, da gre verjetno za kratkoročni šok, a opozarjajo, da dolgotrajen konflikt prinaša tveganje recesije.
Mešani odzivi iz Evrope
Britanski premier Keir Starmer je v odzivu poudaril, da se carine ne smejo uporabljati proti zaveznikom in da trgovinska vojna ni v interesu nikogar. Izognil pa se je napovedi povračilnih ukrepov, kar kaže na kompleksen položaj Združenega kraljestva.
Bolj neposredno se je odzval Bruselj. Tiskovni predstavnik Evropske komisije Olof Gill je sporočil, da prioriteta ostaja dialog, a da ima EU »na voljo orodja« za zaščito interesov. S tem je meril na instrument proti prisili (Anti-Coercion Instrument), ki Uniji omogoča hitro uvedbo protiukrepov. Podporo Danski sta izrazili tudi Nemčija in Francija s sporočilom, da Evropa ne pristaja na izsiljevanje.
Nova zavezništva: Vabilo Moskvi in pritisk na Kijev
Medtem ko se odnosi znotraj Nata krhajo, se krepijo stiki na vzhodu. Ruski predsednik Vladimir Putin je prejel Trumpovo vabilo za pridružitev novoustanovljenemu »Odboru za mir« (Board of Peace). Moskva je sporočila, da predlog preučuje.
Kremelj je po poročanju Reutersa izjavil, da bi se Trump z nakupom Grenlandije »zapisal v svetovno zgodovino«. Rusija, ki ima na Arktiki lastne strateške interese, v razhajanjih med ZDA in Evropo vidi priložnost.
V dogajanje je vključena tudi Ukrajina. Ameriški finančni minister Scott Bessent je v intervjuju za NBC Evropo opozoril, da bi ZDA v primeru evropskega nepopuščanja lahko umaknile podporo Kijevu. »Kaj bi se zgodilo v Ukrajini, če bi ZDA odšle? Vse bi propadlo,« je dejal Bessent in povezal vprašanje Grenlandije s prihodnostjo Ukrajine.
Vključila se je tudi Kitajska, ki jo je Trump v pismu navedel kot grožnjo. Tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Guo Jiakun je te navedbe zavrnil in ZDA pozval, naj prenehajo uporabljati »tako imenovano kitajsko grožnjo« kot pretvezo za lastne interese. Peking je poudaril nujnost spoštovanja ozemeljske celovitosti, s čimer se je retorično znašel na isti strani kot evropske države.
Golob: Napoved mednarodne operacije in kritika velesil
V tem turbulentnem ozračju se je na dogajanje odzval slovenski državni vrh na sprejemu za diplomatski zbor na Brdu pri Kranju.
Premier Robert Golob je opozoril, da se na Arktiki vzpostavlja »novo žarišče« brez racionalnega razloga. Slovenija se je zato pridružila izjavi več držav glede varnosti na tem območju, Golob pa je napovedal konkreten korak: »Slovenija je sprejela odločitev o napotitvi dveh častnikov na Grenlandijo.«
Golob je v nagovoru izrazil zaskrbljenost nad razvojem dogodkov v mednarodni skupnosti. »Imam občutek, da ostajamo v mednarodni skupnosti v manjšini. Vsak dan je več držav, ki mednarodno pravo odrivajo na stran,« je dejal premier. Kritiziral je tiste, ki v novem pisanju pravil iščejo zgolj lastne koristi, ter opozoril, da se to dogaja tudi v demokratičnih državah.
Zaveznikom v ZDA je poslal neposredno sporočilo o nujnosti ohranitve zavezništva: »Prepričani smo, da mora prevladati razum, da ni nobenega racionalnega razloga, da se med zavezniki vzpostavi situacija, kot je sedanja, in da moramo med zavezniki iskreno in odkrito spregovoriti o takih situacijah (...) z eno samo mislijo v svojih glavah, na kakšen način dejansko okrepiti zavezništvo in ne na kakšen način zavezništvo razbiti.«
Pirc Musar: Ozemeljski apetiti so nesprejemljivi
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v svojem nastopu opozorila na nevarnosti multipolarnega sveta in jezika izolacionizma. Izrecno je podprla »odločno izjavo sedmih držav« glede Grenlandije in poudarila, da so suverenost, ozemeljska celovitost in nedotakljivost rdeče črte, ki se jih ne sme prestopiti.
»Apetiti po prisvajanju ali nadzoru ozemelj drugih držav so nesprejemljivi,« je poudarila predsednica.
Opozorila je, da se mora svet znati prilagoditi na novo realnost, a hkrati potegniti mejo. Kot primer takšne meje je izpostavila »genocidno ravnanje«, pri čemer je omenila brutalno ravnanje s civilnim prebivalstvom v Gazi, pritisk na Palestince na Zahodnem bregu in nasilje v Sudanu. Ta konfliktna območja po njeni oceni opozarjajo na »selektivno solidarnost« mednarodne skupnosti.
Preizkus zrelosti za Zahod
Pismo iz Bele hiše, ki osebno priznanje neposredno veže na strateške ozemeljske zahteve, bi lahko predstavljalo enega najresnejših preizkusov za transatlantsko zavezništvo v zadnjih desetletjih.
Čeprav je prezgodaj govoriti o nepovratnem zlomu mednarodnega reda, dogajanje nakazuje na krepitev transakcijske logike v diplomaciji, kjer zavezniške pogodbe niso več samoumevne, temveč postajajo predmet pogajanj.
V prihodnjih tednih bo teža odločanja slonela na Bruslju. Odziv Evropske unije na grožnjo s carinami bo pokazal, ali je povezava sposobna svojo gospodarsko moč učinkovito uporabiti kot geopolitični ščit za zaščito suverenosti ene od svojih članic.
Morebitno popuščanje pod pritiskom bi lahko v Moskvi in Pekingu razumeli kot signal, da je enotnost Zahoda krhka in da so varnostna jamstva podvržena trenutnim političnim interesom.
Za države, kot je Slovenija, ki svojo varnost utemeljujejo na spoštovanju mednarodnega prava in ne na vojaški premoči, je razplet te krize ključen indikator prihodnosti. Pokazal bo namreč, ali v mednarodnih odnosih še prevladuje moč pravil ali pa drsimo v obdobje, kjer pravila piše izključno močnejši.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
