Profimedia

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Odziv slovenskih uslužbencev je bil med najvišjimi. V raziskavi je sodelovalo 10.580 javnih uslužbencev iz 69 organov državne uprave v Sloveniji.

Na vprašanja je odgovorilo 4148 zaposlenih, kar predstavlja 39,2-odstoten odziv, so sporočili z ministrstva za javno upravo. Po njihovih navedbah gre za drugi najvišji odziv med sodelujočimi državami.

Podpovprečni rezultati pri kakovosti vodenja in inovativnosti

Raziskava je proučevala kakovost vodstva, organizacijsko in timsko uspešnost, zavzetost, dobro počutje, inovativnost ter delovne pogoje. Namen je bil pridobiti informacije za izboljšanje kadrovskih politik in odzivanje na izzive v državnih upravah EU.

Analiza podatkov je pokazala, da Slovenija dosega rezultate, ki so v povprečju oziroma nižji od povprečja sodelujočih držav, kar še posebej velja za kakovost vodstva in inovacijski indeks.

Ministrstvo: Rezultati pričakovani, prvi ukrepi že izvedeni

"Dobili smo potrditev tega, kar smo na nek način pričakovali," je ob objavi sklepnega poročila poudaril generalni direktor direktorata za javni sektor na ministrstvu za javno upravo Peter Pogačar. Izpostavil je, da je kakovost vodstva neposredno povezana z vsemi vidiki delovanja javne uprave in vpliva tako na učinkovitost kot na dobro počutje zaposlenih.

Na ministrstvu so navedli, da so prve ukrepe že izvedli. "Analize so bile pripravljene za organe z zadostnim številom odzivov, pri čemer so bila poročila zasnovana preprosto, pregledno in uporabno, da vodjem omogočajo razumevanje rezultatov v primerjavi z drugimi organi. Pripravljenih je bilo 21 individualiziranih poročil, ki nudijo dragocene vpoglede za razvoj kadrovskih praks," so zapisali.

Z razumevanjem, kaj zaposlene motivira in kaj ne, lahko vodstva postavijo ustrezne prioritete in razvijejo učinkovite ukrepe, so prepričani na ministrstvu.

Mednarodna raziskava v devetih državah EU

Raziskava se je na pobudo Luksemburga začela septembra 2023 v sodelovanju z Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). V njej je sodelovalo skoraj 57.000 zaposlenih iz Bolgarije, Belgije, Hrvaške, Latvije, Litve, Luksemburga, Nizozemske, Slovaške in Slovenije. Projekt je financiral Instrument za tehnično podporo Evropske komisije.