Madžarska zaostruje azilno politiko in gradi zid na meji
Madžarski parlament je danes podprl zaostritev azilne politike. V tem okviru je sprejel tudi dopolnila, potrebna za izgradnjo 175 kilometrov dolge in štiri metre visoke ograje na meji s Srbijo, s katero želi vlada v Budimpešti zajeziti dotok beguncev, ki skušajo priti v zahodno Evropo.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Dopolnila zakonov so poslanci potrdili s 151 glasovi za in 41 proti.
Med drugim so določili razlastninjenje površin, kjer bo potekal deset metrov širok zid na meji s Srbijo, gradnjo katerega je minuli mesec napovedal madžarski premier Viktor Orban, naletel pa na kritike Beograda in Bruslja, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Nova zakonodaja, ki bo začela veljati 1. avgusta, zaostruje azilno politiko. Uvaja hitrejšo obravnavo prošenj za azil in omejuje možnosti za pritožbe ter predvideva zadržanje prosilcev za azil v začasnih taboriščih. Določa, da bo do konca postopka prosilec za azil ostal v začasnih centrih, poroča madžarska tiskovna agencija MTI.
Omogoča tudi vračanje ekonomskih migrantov.
"Namen je med migranti identificirati tiste, ki dejansko potrebujejo zaščito in tiste, ki so ekonomski migranti," je pred glasovanjem v parlamentu pojasnil madžarski notranji minister Sandor Pinter.
Ob tem je poudaril, da se Madžarska sooča z največjim pritiskom migrantov v svoji zgodovini in da so zmožnosti za njihov sprejem presežene že za 130 odstotkov.
V zadnjih dveh letih je postala Madžarska ena glavnih tranzitnih poti v EU za migrante, ki skušajo priti do Nemčije ali Avstrije. Večina jih prihaja iz Iraka, Afganistana, Sirije in Kosova.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
